Kontakt

Kdor me pozna, ve, da sem miroljubna in prijazna oseba. Saj sem. Najboljši kompliment sem dobila od znanke, ki mi je pred leti rekla, da govorim, kot bi hodila po oblačkih. In je imela prav, saj tudi vsaj malo živim v oblakih; sem namreč nepopravljiva idealistka. Verjamem v dobro in prav zato me motijo nekatere navade sodobnega človeka, sodobnega Slovenca.

1. Raje pospravljamo kot beremo.

Tone Pavček, eden najbolj priljubljenih slovenskih pesnikov, je zapisal: »Če ne bomo brali, nas bo pobralo.« In tudi tokrat je zadel žebljico na glavico. Branje krepi um, dviguje inteligenco, izboljšuje zmožnost učenja in posledično pripomore k boljši razgledanosti in več znanja.

2. Raje zapravljamo za materialne dobrine kot za znanje.

Zakaj ne bi vzeli kredita za plačilo šolnine namesto za nov avto, ki ga tako ali tako ne potrebujemo? Zakaj se ne bi odrasel študent visoke šole ponosno vozil v 16 let starem cliu, ki je stal (na cesto postavljen) 1000 evrov? In bil ponosen na svoje znanje, ne pa na svoj jekleni oklep?

3. Raje kot zaposljivost razvijamo svojo izmuzljivost.

Jezi me, da je postalo navada, da se mnogi mladi, ne da bi nagovorili enega samega delodajalca, prijavijo v evidenco iskalcev zaposlitve, čeprav ne iščejo zaposlitve, ampak zatočišče.

4. Ne zaupamo svojim otrokom.

Raje kot da bi zaupali svojim otrokom in jim dovolili doživeti kakšen poraz, »rešujemo« njihove probleme, hodimo namesto njih čakat v vrste za avtobusne karte, sprašujemo po njihovem uspehu, ko se izobražujejo kot odrasli in se potem čudimo, ko na drugi strani slišimo: »Oprostite, gospa (ja, to delamo mame), ne morem vam dati podatkov, ker je Jan polnoleten …« Pustimo jim, naj padejo – samo tako se bodo naučili pobrati.

5. Raje kot da bi se učili na poti, razmišljamo o cilju.

Pot je lahko dolga in naporna – težja ko je, bolje se bomo počutili, ko pridemo na cilj. Ovire niso zato, da bi obupali, ampak da bi se jih naučili premagovati. Na poti do izobrazbe je morda treba obiskati veliko šol. Več kot jih obiščemo, srečnejši bomo ob zaključku. Ni cvetja brez trnja.

Pa mi je odleglo. V mojem idealnem svetu veliko beremo, hodimo peš, kolesarimo. Ignoriramo oglase in kupujemo samo, kar potrebujemo. Poleg tega, da šport spremljamo, se tudi sami gibamo. Delamo, kar nas veseli, in s tem bogatimo svet. Iščemo priložnosti za razvoj. Študiramo na BB.

Avtor: Ana Peklenik

Dobimo se na družbenih omrežjih