Imela sem zadnjo priložnost, da izkoristim Erasmus+ izmenjavo v tujini, kar je bilo ključnega pomena za uspešen zaključek mojega študija, saj sem morala opraviti obvezno praktično izobraževanje. Namesto, da bi prakso opravljala v Sloveniji, sem si želela preizkusiti v tujini in izkusiti nekaj novega. Zavedala sem se, da bo to velik korak izven moje cone udobja, zato sem se opogumila in prijavila na Erasmus.
Za svojo destinacijo sem izbrala Italijo, saj me že dlje časa privlači njihova kultura in jezik, poleg tega pa sem si želela izboljšati znanje italijanščine. Rim me je takoj navdušil – ne le zaradi bližine, ampak tudi zaradi njegove bogate zgodovine in kulturnih znamenitosti, ki delujejo kot muzej na prostem. Možnost opravljanja prakse prav v Rimu je bila zame sanjska priložnost, saj je mesto polno inspiracije, umetnosti in zgodovine, kar je bilo zame kot pika na i.
Moje praktično izobraževanje sem opravljala v podjetju Ecobubble S.r.l., ki se osredotoča na razvoj in upravljanje zelenih tehnologij. Podjetje je specializirano za oblikovanje in vzdrževanje zelenih površin, kot so urbani vrtovi, zelene strehe ter kmetijska zemljišča, z izrazitim poudarkom na okoljski trajnosti in zmanjševanju negativnih vplivov na okolje.
Moje delo je potekalo od ponedeljka do petka v eksperimentalnem vrtu Univerze La Sapienza, kjer sem uporabljala dodeljeno kamero za zajemanje multispektralnih fotografij različnih rastlinskih vrst. Fotografije sem nato analizirala in kategorizirala na podlagi vizualnih znakov stresa rastlin. Sprva me je v delo uvedel študent, a sem zelo hitro prevzela samostojno delo, kar mi je omogočilo, da sem se poglobila v tehnične in raziskovalne vidike naloge.
Kljub zanimivim nalogam me je nekoliko presenetilo pomanjkanje informacij s strani podjetja glede konkretne vsebine dela in pričakovanj, predvsem glede uporabe lastne opreme, kot sta prenosni računalnik in mobilni podatki. To je predstavljalo izziv, saj je delo potekalo na prostem, kjer so bile tehnične razmere manj ugodne. Poleg tega je bila narava dela precej samostojna, kar je pomenilo, da sem večino časa delala brez neposrednega stika z drugimi sodelavci. Zaradi tega sem imela manj možnosti za pridobivanje izkušenj z ekipnim delom in medosebnim sodelovanjem.
Kljub izzivom je bila izkušnja dragocena, saj sem pridobila nova tehnična znanja in vpogled v trajnostne prakse, ki bodo pomembna za moj nadaljnji razvoj.
|
|
Na izmenjavo sem šla brez plana, torej nisem imela seznama stvari, ki bi si jih želela ogledati. Prve dni izmenjave sem se le sprehajala in spontano zahajala v cerkve ter spoznavala mesto. Rim je res kot muzej na prostem z neštetimi zgodovinskimi znamenitostmi in čudovitimi kotički na vsakem koraku.
Ogledala sem si glavne znamenitosti kot so Kolosej, fontano Trevi, Forum in moj najljubši Panteon.
Čeprav so glavne znamenitosti Rima čudovite, sem hitro ugotovila, da pravo bistvo mesta leži v njegovih manj znanih kotičkih. Ena od takih odkritij je bila soseska Trastevere, kjer so ozke, tlakovana ulice prepletene z vinskimi bari, majhnimi restavracijami in umetniškimi galerijami. Vsaka uličica skriva zgodbo, vsaka zgradba ima svojo zgodovino. Pogosto sem se odpravila tudi v park Villa Borghese, kjer sem uživala v miru in tišini ter opazovala mimoidoče sprehajalce in raznolike ptice.
Rim ni le mesto zgodovine, ampak tudi mesto, kjer se okusi prepletajo z vonji in ustvarjajo nepozabne spomine. Od preprostih uličnih dobrot, kot so supplì (krompirjeve krogle z mocarello) in arancini (omakane riževe kroglice), do izvrstnih večerij v pristnih trattoriah – rimska kulinarika je pravo popotovanje za brbončice.
Vsaka jed ima svojo zgodbo. Cacio e pepe, preprost duet sira pecorino romano in sveže mletega črnega popra, je okusna klasika. Pasta alla carbonara, kremasta simfonija jajc, pancete in parmezana, pa bo navdušila tudi najbolj zahtevne gurmane. In seveda, ne pozabimo na gelate, ki so kot sončni zahodi v kozarcu – osvežilni in polni okusov.
Italijani prehranjevanje jemljejo resno. Kosilo je več kot le obrok – je čas za družino, prijatelje in pogovor. In večerja? Pravi ritual, kjer se čas ustavi in uživa v vsaki minuti. Ne preseneča, da se kultura aperitivov, kjer se pred večerjo sprostimo ob kozarcu vina in prigrizkih, tako dobro ujema z rimskim načinom življenja.
|
|
Rim je mesto, kjer se čas upočasni. Medtem ko pri nas hitenje in stres pogosto prevladujeta, Rimljani uživajo v vsakdanjih trenutkih. Dolga kosila v družbi, sproščene kave na trgih in večerne sprehode po zgodovinskih ulicah – vse to priča o drugačnem pogledu na življenje. Spomnim se dneva, ko sem v majhni trattoriji opazoval domačine, kako uživajo v dolgem kosilu. Brez naglice, z nasmehom na obrazu so se pogovarjali in okušali okusne jedi. Takšni trenutki so v današnjem hitrem svetu prava redkost.
Čeprav je tempo počasnejši, pa to ne pomeni, da je življenje manj živahno. Nasprotno, mesto je polno energije in strasti. Rimski način življenja je tesno povezan z bogato zgodovino mesta. Večstoletna tradicija se odraža v vsakdanjem življenju, od arhitekture do kulinarike. Rimljani so ponosni na svojo dediščino in jo ohranjajo živo.
Vendar pa je treba omeniti tudi nekaj manj prijetnih strani. Čistoča ulic in odvoz smeti nista vedno na zavidljivi ravni. Kljub temu pa menim, da to ne sme zasenčiti vseh pozitivnih vidikov življenja v tem čarobnem mestu. Rim me je očaral s svojim sproščenim tempom, bogato kulturo in toplimi ljudmi.
Prvi poljub na lica, ki sem ga dobila v Rimu, me je popolnoma presenetil. Takrat sem spoznala, da me čaka veliko več kot le ogledovanje znamenitosti. Italijani so izjemno topli in gostoljubni. Spomnim se, ko sem se izgubila v ozkih uličicah Trastevereja, mi je prijazna gospa pokazala pot do mojega stanovanja in me celo povabila na kavo. Takšna gesta mi je pokazala, kako pomembna je medsebojna pomoč in povezanost med ljudmi.
Zvok glasnega smeha in klepeta, ki se širi iz bližnje trattorie, vonj sveže pečene pizze in barvite fasade stavb – vse to je bilo zame popolnoma novo in očarljivo. V Sloveniji smo bolj zadržani, medtem ko so Italijani zelo izraziti in čustveni. Ta razlika mi je sprva bila nenavadna, a sem se kmalu navadila nanjo in jo celo začela ceniti.
Erasmus mi je pomagal, da sem postala bolj samozavestna, odprta za nove izkušnje in da sem izboljšala svoje jezikovne sposobnosti. Naučila sem se veliko o italijanski kulturi, zgodovini in življenjskem slogu. Moja izkušnja v Rimu je bila nepozabna in bogata. Vsem, ki razmišljajo o Erasmusu, bi priporočila, da se odločijo za to izkušnjo. To je priložnost, ki vam bo spremenila življenje.
