Že nekaj časa me je mučila misel, da bi se preko Erasmusa odpravila nekam »na toplo«. Nisem več stara 20 let in brez obveznosti, da bi se kar na vrat na nos odločila za takšen korak. Potreben je bil temeljit premislek. Kdo bo za čas odsotnosti skrbel za otroka? Ali si lahko privoščim dodatni teden odsotnosti iz delovnega mesta? Kateri tečaj mi bo prišel prav tako na delovnem kot na zasebnem področju? Kam iti marca, da se izognem dežju in nizkim temperaturam?
Marca so leti iz Benetk v Barcelono zelo ugodni, temperature narastejo do čudovitih 22 stopinj, gneče še ni. Odločila sem se za tečaj čustvene inteligence, ker sem prepričana, da je to kompetenca, ki bi jo moral vsak od nas še dodatno izpiliti. Mislim, da ni treba posebej poudarjati, da otrokoma pri starih starših ni bilo hudega.
Širjenje obzorij
Na splošno je znano, da ljudje, ki veliko potujemo lažje razumemo druge kulture in prepričanja in s tem krepimo kognitivno fleksibilnost, ki je poleg čustvene inteligence na seznamu TOP 10 kompetenc, ki jih iščejo delodajalci. Dodatni bonus.
Feministični plakati in grafiti na vsakem koraku, prav tako banke s semeni za gojenje konoplje.
Projekt Erasmus je financiran s strani EU in krije stroške tečaja, prevoza, bivanja in hrane. Skratka, ni razloga, da ne bi vsaj enkrat v življenju izkoristili te priložnosti.
Vedno sem si želela obiskati Barcelono, pa do sedaj še ni prišla na vrsto, zato sem ponujeno priložnost zagrabila z obema rokama. Stopila sem v kontakt z Georgino, sošolko s faksa, ki je davnega leta 2009 prišla iz Barcelone za eno leto študirat v Slovenijo. Prijazno mi je napisala dolg mail z vsemi »insajderskimi« nasveti, brez katerih ne bi doživela »prave Barcelone«.
Espai Joliou – najbolj trendi lokal med domačini.
Prvi dan tečaja. Končno uspem najti pravo stavbo in vhod, stopim v prostor, pozdravim seveda po angleško in se usedem. Kmalu zaslišim domače besede in rečem: »A ste vi tud Slovenci?«. Sliši nas še ena udeleženka in z nasmehom pove, da tudi ona prihaja iz Slovenije. Od 11 udeležencev nas je 6 prišlo iz Slovenije. Waw!
Z udeleženci tečaja »problem solving and decision making« s katerimi smo imeli med tečajem skupne naloge.
Erasmus me je mikal tudi zaradi komunikacije v angleškem jeziku. Rada govorim angleško, ampak potrebujem nekaj časa, da »padem not«, zato je en teden med tujci super za trening tujega jezika.
Večino časa sem se družila z udeleženci iz drugih držav, ker me privlačijo drugačen način življenja, kultura, izkušnje, jezik in način razmišljanja. Na ta način sem lahko tudi zelo veliko trenirala angleščino.
Tečaj je potekal odprto, z dvosmerno komunikacijo. Chris (predavatelj), nas je vedno znova izzval k debati o določeni problematiki, nas vključeval v predavanje in nam razdeljeval različne teste in študije primerov. Veliko je bilo dela v skupinah, zato smo se še bolj povezali in spoznali med seboj.
Najbolj smo se ujeli z Beato iz Madžarske, ki je čisto vsak dan zamudila na predavanje. Pa ne 10 minut. Zaradi njene zmedenosti smo ji seveda vse pogledali skozi prste. Velik vtis je name naredil Shafquat, Pakistanec iz Danske, ki ima za sabo neverjetno življenjsko zgodbo. Z Maggie iz Francije sva klepetali med vsakim odmorom. Z vsemi smo dogovorjeni za obisk in ostajamo v kontaktu. Neprecenljivo.
Druženje in izmenjavanje zanimivih zgodb.
Tečaj je potekal dopoldne, popoldne pa smo imeli čas za raziskovanje mesta in preizkušanje katalonske kulinarike. V enem tednu sem lahko videla praktično vse turistične in lokalne znamenitosti. Prehodila sem po 25 km na dan, ker lokalni prevoz ni ravno najboljši. Večinoma traja enako dolgo, da prideš od točke A do točke B peš, z avtobusom ali s podzemno, … Za kondicijo je bilo poskrbljeno.
V Barceloni ne boste lačni!
Utrinki iz Gaudijeve mojstrovine – La Pedrera/Casa Mila
Brezplačni ogledi – Picasso muzej, vsak četrtek po 19. uri, Park Guell vsak dan izven delovnega časa.
Navdušena!
