Si kdaj sanjala o tem, da bi se znašla sredi mednarodne logistične mreže, kjer vsak dan predstavlja nov izziv? Jaz sem. Želja po novih izkušnjah in osebnostni rasti me je pripeljala do odločitve, da se odpravim na Erasmus+ prakso v dinamično špansko mesto Valencijo. Tam sem se pridružila ekipi podjetja Lazaro Cargo, kjer sem se potopila v svet globalne logistike.
Od prvega dne sem bila navdušena nad raznolikostjo nalog. Od priprave konkurenčnih ponudb do koordinacije zahtevnih medcelinskih prevozov – vsak dan je prinesel nov izziv. Eden najbolj nepozabnih projektov je bila organizacija transporta občutljive elektronske opreme v oddaljeno državo. S pomočjo poglobljenega znanja o carinskih predpisih in logističnih procesih smo uspešno zagotovili varno in pravočasno dostavo.
Kot članica izvoznega oddelka sem vsakodnevno sodelovala z mednarodnimi partnerji. Moje znanje angleškega jezika je omogočilo učinkovito komunikacijo in hitro reševanje morebitnih zapletov. Poleg tega sem se posvečala optimizaciji transportnih poti, pripravi carinskih deklaracij ter koordinaciji prevozov z različnimi ponudniki. Svoje delo sem skrbno dokumentirala v preglednicah Excel, kar je vodji omogočalo hitrejše in bolj informirane odločitve.
Delo v mednarodnem okolju je bilo zelo zanimivo, še posebej iskanje najboljših cen in primerjava različnih ponudnikov prevozov. Kljub temu sem kmalu opazila, da se poslovna kultura razlikuje od tiste, na katero sem vajena. Nekatera e-poštna sporočila so bila tako neobičajna, da sem se večkrat vprašala, ali sem jih sploh pravilno razumela.
Logistika je polna presenečenj, včasih tudi neprijetnih. Spominjam se trenutka, ko smo morali tik pred rokom nujno najti nadomestnega prevoznika za pošiljko, ki je obtičala na meji. Reševanje te težave je bilo kot sestavljanje zapletene uganke, kjer je vsaka sekunda štela. Čeprav je takšno delo lahko izčrpavajoče, me je ravno njegova dinamičnost in nepredvidljivost neprestano motivirala.
Največji izziv mi je predstavljal delovni čas. Ker živim v središču mesta, sem vsak dan preživela več kot dve uri v prometu, kar me je precej izčrpavalo. Ko sem končno prispela domov, sem bila preutrujena za študij. Vikendi so bili namenjeni študiju zamujenih predavanj in pisanju seminarskih nalog.
Med prakso sem pridobila dragocene veščine na področju organizacije dela, reševanja težav ter komunikacije v mednarodnem okolju. Znanje, ki sem ga pridobila, mi bo v veliko pomoč pri nadaljnjem študiju logistike ter pri iskanju zaposlitve v dinamičnem podjetju, kjer bom lahko svoje izkušnje uporabila za doseganje vrhunskih rezultatov.
Eden največjih osebnih izzivov pa je bila španščina. Kljub učenju jezika se nikakor nisem mogla zares sporazumeti. Presenetilo me je, kako malo ljudi govori angleško, celo v turističnih krajih. Pogosto sem morala improvizirati in se sporazumevati z gestami. Prevajalnik mi je sicer včasih pomagal, a tudi ta ni bil vedno zanesljiv. Potovala sem že po več državah, vendar nikjer nisem imela tako velikih težav s sporazumevanjem kot v Španiji.
Kot svetlolaska z modrimi očmi sem v Španiji izstopala, kar je privedlo do nekaj neprijetnih situacij, kot so nadlegovanje in celo zasledovanje. To je v meni vzbudilo občutek negotovosti in nekaj časa sem se bala hoditi sama po ulicah. Iz te izkušnje sem se naučila pomembnosti osebne varnosti, ne glede na to, kje se nahajamo.
|
|
|
|
|
Kljub temu me je Španija navdušila s svojim sproščenim življenjskim slogom. Medtem ko v Sloveniji vse poteka hitro in točno, se tu čas meri drugače. Dolga kosila in sproščeni večeri so me naučili, kako uživati v trenutku in upočasniti svoj tempo.
Eden najlepših trenutkov, ki mi bo za vedno ostal v spominu, je bil spektakularen festival Las Fallas. Od 15. do 19. marca je mesto zaživelo v popolnoma drugačni barvi. Barvite parade, glasba in vonj po churrosih so ustvarili čarobno vzdušje. Ulice so bile polne ljudi, zrak je bil napolnjen z vonjem paelle in petard, barviti kipi pa so krasili vsak kotiček. Zadnji dan festivala je bil posebej intenziven. Ogromni, satirični kipi, ki so predstavljali aktualne družbene dogodke, so se v ognju spremenili v prah. Spominjam se enega posebej, ki je bil posvečen antični Grčiji – njegove velike, bele figure so se izgubile v ognjenem morju.
Zakaj ta nenavadna tradicija? Izvira iz starih časov, ko so ljudje z ognji iz starega pohištva praznovali prihod pomladi. Festival pa je tudi povezan s svetim Jožefom, zavetnikom mizarjev, kar še dodatno pojasni pomen zažiganja lesenih kipov. Fallas je bil zame nepozabno doživetje, ki mi je za vedno ostalo v spominu. Je kot nekakšen mešanica karnevala, umetniške razstave in ognjenega spektakla - prizor kot iz pravljice. Če imate priložnost, vam toplo priporočam, da ga obiščete.
|
|
|
|
|
|
Praksa v tujini mi je prinesla veliko več kot le strokovno znanje. Naučila sem se bolj samozavestno nastopati, bolje upravljati s časom in stresom ter sem postala bolj odprta za nove izkušnje. Ustvarila sem zaklade spominov, ki me bodo spremljali vse življenje – od druženj ob tapas, neprespanih noči in izzivov na delovnem mestu do občasnega hrepenenja po domu in odličnih jedi. Vsak trenutek je bil del potovanja, ki me je oblikovalo v bolj zrelo in samozavestno osebo.
