Bom povsem iskrena: ker sem našla možnost Erasmus izmenjave na American University of Bulgaria (krajše AUBG). Gre namreč za ameriško univerzo, ki ima programe hkrati akreditirane v Ameriki in Bolgariji, kar je bilo dovolj, da me je možnost začela zanimati. Po prebiranju spletne strani univerze, pridobljenih informacijah, dodatnem »slikovnem pregledu«, skrbnem pregledu programa (obetal je tako po strokovni kot tudi po kulturnih vsebinah) in izračunu stroškov je hitro padla odločitev … naj bo Bolgarija.
(nemški pregovor)
Že dan po poslani prijavi sem prejela potrditev in prijazno sporočilo gostiteljice. Koordinatorka programa je ponudila pomoč pri namestitvi, prevozu na letališče in nazaj in tudi dva izleta. Prav prijetno me je presenetilo tudi obvestilo, da me bodo prvega dne zjutraj pričakali pred namestitvijo in me pospremili na univerzo. Počutila sem se dobrodošlo, še preden sem se odpravila na pot. Dva dni pred prihodom so me obvestili, da si bom taksi od letališča do Blagoevgrada (skoraj 2 uri vožnje iz Sofije – odvisno od zmogljivosti vozila) delila s Čehinjo in Italijanko. Odlično! Torej bom še pred prihodom v mesto spoznala kar dve osebi, ki bosta v »isti koži« kot jaz. Ne bi mogla dobiti boljše družbe: malo mlajša Iveta in malo starejša Germana, obe komunikativni, simpatični in takoj pripravljeni na raziskovanje mesta.
(slovenski pregovor)
Blagoevgrad je varno mesto. Kot vedno na potovanjih pa velja: previdnost ni odveč. Življenjski standard izven glavnega mesta je občutno nižji. Lahko bi tudi rekli, da sem se na trenutke počutila, kot bi vstopila v časovni stroj. Nekateri udeleženci z manj potovalnimi izkušnjami so tako doživeli mali kulturni šok: prosjačenje otrok za hrano in hkrati njihova predrznost ter hihitanje nad presenečenimi pogledi zaboli še tako trdožive. Italijanka je zjutraj priznala: »Gledala sem letalske prevoze za domov.«
(ruski pregovor)
Predstavnica univerze nas je, kot je bilo dogovorjeno, pričakala, saj v najstarejšem delu mesta v istem hotelu spi večina udeležencev Erasmus – več kot 40 iz kar 15 držav. Do univerze je dobrih 15 minut hoje ob reki ali skozi mestno središče. V čudovitem okolju novega univerzitetnega kampusa (bivanje v njem je za študente zagotovljeno) nas je sproščeno pozdravil predsednik univerze dr. Steven Sullivan. Sledila je predstavitev ustanove, medsebojno spoznavanje udeležencev in festival hrane. Vse udeležence so namreč prosili, da iz domovine prinesemo tipično hrano in pijačo. Pri slednjih so se posebej izkazali predstavniki baltskih držav in vzdušje je postalo še bolj sproščeno. Stekli so prvi pogovori in spletle so se prve vezi. Sledil je ogled od preostalega mesta povsem drugačnih in čudovito opremljenih univerzitetnih prostorov.
Zvečer je sledil kulturni program – hkrati je namreč potekalo tudi mednarodno srečanje pevskih zborov. Zanimivost fakultete je, da vse poteka v angleškem jeziku: vsa predavanja, vsa administracija, tudi prireditve. Te se prevajajo tudi v bolgarski jezik. Prav tako se računovodsko vodi vse dvojezično in v dveh valutah: bolgarskih levih in ameriških dolarjih (razlog so donatorji). Kar 50 % študentov namreč prihaja iz tujine, torej gre resnično za mednarodno okolje, ki mu v evropskem prostoru izven velike Britanije težko najdemo primerjavo. Omenjena prireditev se je zaradi ruskih gostov prevajala še v ruščino.
(italijanski pregovor)
Drugi dan je sledilo poglobljeno spoznavanje programov fakultete, možnosti za izmenjave Erasmus in predstavitev domačih univerz udeležencev ter njihovih želja po sodelovanju. Pri tem smo se nasmejali nad potegovanjem univerz za naziv »srce Evrope«. Zagotovo smo jih našteli vsaj deset. Pozitivno pa me je presenetila tudi zelena pobuda – udeleženci smo posadili drevo, ki bo spominjalo na našo izmenjavo izkušenj.
Sledila je intenzivna delavnica spoznavanja bolgarskega jezika in kulture, ki je predstavnikom slovanskih narodov povzročala manj težav kot drugim. Usvojili smo osnovne in dnevno koristne fraze ter tudi zapeli (bolj ali manj uspešno). Zvečer nas je čakalo spoznavanje bolgarske kulinarike.
V dneh, ki so sledili, smo se srečali s študenti, ki so na AUBG na študentski izmenjavi, kot tudi s tistimi, ki so bili na izmenjavi v tujini. Delili so svoje izkušnje, primerjali izobraževalne sisteme in predstavili svoje poglede na različne možnosti izmenjav Erasmus.
(angleški pregovor)
Posebej zanimiv je bil moj obisk kariernega središča, ki ga vodi g. Ivaylo Aksharov. Izmenjala sva primere dobre prakse v svojem okolju ter primerjala izzive, razmišljala o možnih rešitvah in prenosu pridobljenega znanja v svoje okolje. G. Aksharov je predstavil načine sodelovanja z delodajalci, delovanje kariernega središča na družabnih omrežjih, svoje vtise s pravkar zaključenega zaposlitvenega sejma univerze in načrtovane aktivnosti v prihodnosti. Na AUBG so študentje vključeni v različne klube in karierno središče sodeluje tudi v tem okviru. Prav tako se vključujejo v delovanje alumni klubov, katerih srečanja so zaradi številnih odhodov študentov v svet organizirana tudi v tujini. Karierni center ima svojo knjižnico in kotičke za ustvarjalno pisanje, kjer se v praksi kaže »out of the box« miselnost univerze.
(bolgarski pregovor)
Erasmus izmenjava je vedno namenjena tudi spoznavanju ljudi in dežele. Odpravili smo se na obisk vasi, kjer smo pomagali pripraviti kosilo, izdelali sreči in dobremu zdravju namenjeno rdeče-belo zapestnico martenico in tradicionalno oblečeni zaplesali kolo. Prav tako smo podrobno raziskali enega od simbolov Bolgarije – samostan Rila, ki je uvrščen na Unescov seznam svetovne dediščine. Seveda smo raziskovali tudi mesto Blagoevgrad in njegove sprehajalne poti v okolici. Višje temperature, zelena barva in sonce je navdušilo tudi tiste, ki so imeli sprva nekaj težav s prilagajanjem drugi kulturi.
En dan izmenjave smo namenili deljenju izkušenj glede povezovanja šole z okolico in izzivov, povezanih s tem. Večina tujih univerz namreč nudi za srednješolce poletne programe. AUBG intenzivno išče mlade študente (morda koga zamika, tako kot je mene?), ki bi bili pripravljeni sodelovati pri izvedbi poletnih programov. Njihov najbolj priljubljeni je 14-dnevni športni »summer camp«. Cilj je družbi ponuditi programe, ki so koristni in predstavljajo univerzo širši okolici.
(portugalski pregovor)
Ker rada potujem, mi je zadnji dan ob slovesu nekaj »padlo v oko«. Toda ob pristanku na Brniku sem že razmišljala, kaj vse mi je prinesla kratka izkušnja v tujini. Sprožen je bil val novih idej, vzpostavljene nove mednarodne povezave in začrtana smer dela v prihodnje. Komaj sem čakala, da svoje vtise delim z vsemi, ki me bodo pripravljeni poslušati. No … ali prebrati.
841 km zračne razdalje Kranj – Blagoevgrad
44+ udeležencev iz 15 držav: Slovaška, Češka, Poljska, Italija, Španija, Portugalska, Velika Britanija, Nemčija, Litva, Latvija, Turčija, Makedonija, Grčija, Slovenija in gostitelji iz Bolgarije
98.829 korakov v 6 dneh
Avtor: Tatjana Čeh Naglič
