Jubilejna 10. mednarodna konferenca MSP z naslovom »Kadri, kje ste?« je vsebinsko posegla v srž problematike pomanjkanja kadrov, ki se kaže v vseh sektorjih na vseh nivojih in kliče tako po sistemskih rešitvah kot po razmisleku delodajalcev, kako pritegniti in zadržati produktivne in zadovoljne kadre. Kot je v uvodnem nagovoru izpostavil mag. Brane Lotrič, direktor podjetja B&B izobraževanje in usposabljanje in predsednik upravnega odbora PTZ, mladi po končanem višješolskem oz. visokošolskem izobraževanju na trg dela vstopajo pozno in brez potrebnih izkušenj.
Bi bila rešitev lahko v omogočanju pridobivanja izkušenj v podjetjih preko redne zaposlitve že pred odločitvijo za študij, s čemer bi mladi spoznali možnosti kariernega razvoja pred dokončno odločitvijo za nadaljnje izobraževanje in hkrati vstopili v odnos s potencialnim delodajalcem, ki ga bo podpiral tekom izobraževanja in zagotovil enostavno vpeljavo v delovni proces ter karierni razvoj vzporedno z zaključkom študija?
Delodajalci se moramo zavedati specifik nove generacije, ki vstopa na trg dela, generacije alfa. Kot je izpostavil prof. dr. Verčič, so karakteristike generacije Z (rojeni med 1997 in 2012) usmerjene v zagotovitev varnosti in novih priložnosti, osredotočeni pa so na iskanje sinhronizacije, resonance in pristnosti. Generacija alfa, rojeni po 2010, pa je bolj kot vse generacije prej rojena v svet negotovosti. Je prva generacija, ki je soočena z realno možnostjo, da bodo živeli slabše, kot njihovi starši. Verčič: »Zapuščamo jim pokvarjeno naravo, pokvarjeno politiko, pokvarjeno gospodarstvo in vse to seveda vpliva tudi na gospodarstvo. In potem se ne sprašujmo, zakaj nam ne zaupajo.« Povzema, da bo z mladimi, ki vstopajo na trg dela, treba delati drugače kot do zdaj. Delodajalci se torej moramo prilagoditi novi generaciji delojemalcev in najti načine, kako pritegniti in zadržati mlade kadre.
Jernej Salecl, Generalni direktor Direktorata za internacionalizacijo, podjetništvo, tehnologijo, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem, šport je izpostavil, da mladi jemljejo problematiko varstva okolja in trajnostno naravnanost veliko bolj resno kot vse generacije prej in tu tiči namig za delodajalce. Trajnostno naravnana, zelena podjetja s krožnimi poslovnimi modeli imajo pri zaposlovanju veliko prednost.
Pomen prehoda v trajnostne oz. krožne poslovne modele je z vidika trendov na področju finančnih spodbud izpostavil tudi Gašper Jež, direktor oddelka za izvozno in razvojno financiranje, SID Banka d.d., ki je izpostavil, da morajo krožni poslovni modeli postati dolgoročna vizija podjetij, saj se bo to podjetjem izplačalo tako v smislu možnosti financiranja, kot dolgoročnega vključevanja v mednarodne verige vrednosti.
V Sodelovanju z gospodarstvom mora razvijati sodobne programe, usmerjene v reševanje aktualnih in bodočih izzivov ter tekom študija omogočati stik in sodelovanje med študenti in podjetji, potencialnimi delodajalci.
To je tudi vizija B&B visoke šole za trajnostni razvoj, kjer boste v programu Varstvo okolja pridobili naziv diplomirani okoljevarstvenik (stopnja VI/2) in si odprli številne perspektivne možnosti zaposlitve v najsodobnejših in najuspešnejših podjetjih. Vsako podjetje, ki mora imeti po določilih Zakona o varstvu okolja (ZVO-2) okoljevarstveno dovoljenje, mora imeti zaposlenega skrbnika varstva okolja. Njegove naloge so npr. uvajanje načel krožnega gospodarstva, svetovanje in spremljanje predpisov, uvajanje novih tehnologij in postopkov, izračun ogljičnega odtisa. Vse te kompetence boste pridobili tekom študija varstva okolja na Visoki šoli za trajnostni razvoj, ki je prilagojen tudi zaposlenim študentom in poteka kombinirano, deloma on-line, deloma v živo, z uporabo sodobnih spletnih učilnic in ob podpori strokovnjakov, ki so vam na razpolago za vsa vaša vprašanja.
Odločite se za sodoben študij, tekom katerega boste pridobili kompetence prihodnosti in praktična znanja, s katerimi boste lahko izbrali zaposlitev, ki vam ne bo nudila le dobrih materialnih pogojev, temveč tudi notranje zadovoljstvo in osebno rast. Pomislimo, delodajalci se bolj kot kadarkoli prej zavedajo, da so ljudje največje bogastvo podjetja, delojemalci pa, da je upokojitev daleč daleč, potreba po vseživljenjskem učenju pa nuja. Naj bo to začetek čudovitega prijateljstva.
