Poleg formalne izobrazbe, ki jo pridobiš v času študija, tvoje sedanje ali bodoče delodajalce zanimajo tudi ostale kompetence, s katerimi pripomoreš k boljšemu delovnemu okolju in razvoju podjetja. Katere so tiste, ki se zdijo delodajalcem najbolj pomembne, včasih celo bolj kot stopnja izobrazbe?
Konfliktni ljudje imajo na splošno slab sloves in sprašujem se, če upravičeno? Nekonfliktni ljudje pogosto ne povedo svojega mnenja in dvome zadržijo zase, kar pogosto vodi do stresa. Konfliktni ljudje povejo svoje mnenje, kljub zavedanju, da morda ne bo dobro sprejeto, običajno stremijo k izboljšavam in novostim. Ne ena ne druga skrajnost ni najboljša, saj obe povzročata osebni stres in ustvarjata stresno delovno okolje.
Zares pravi izziv pa je reševanje konfliktnih situacij. Pri konfliktu je pomembno, da izberemo asertivno komunikacijo in preko etične presoje najdemo pravo rešitev. Pri pisanju CV dvakrat premisli, če je kot dobro lastnost dobro izpostaviti nekonfliktnost. Predlagam, da namesto tega raje zapišeš “znam reševati konfliktne situacije”, če to seveda drži.
Kritično razmišljanje je iskanje globlje resnice, dvom v postavljena dejstva. Takšen način razmišljanja je lahko “preprostim ljudem” nadležen, v poslovnem svetu pa izredno dobrodošel, saj lahko vodi k izboljšavam, spremembam na bolje ali novim odkritjem. Ljudje, ki razmišljajo kritično, se nikoli ne bodo pustili zadovoljiti s preprosto razlago, vedno bodo želeli vedeti več in sami raziskati podrobnosti in se odločiti na podlagi svojih dognanj.
Ustvarjalno razmišljanje je način pogleda na problem ali situacijo s sveže perspektive, ki spodbuja neobičajne in neočitne rešitve. Kreativni ljudje imajo sposobnost oblikovanja novih načinov izvajanja nalog, reševanja težav in spopadanja z izzivi. Ta način razmišljanja lahko pomaga podjetja spodbuditi k produktivnejšemu delovanju, zato so ustvarjalni ljudje zelo dobrodošli in cenjeni v vsakem oddelku.
Dobrih vodij je danes zelo malo. Vsi se radi imenujejo za vodje nečesa, vendar pravi vodja vodi skupino ljudi, jo usmerja, jo mentorira in skupaj z njimi išče rešitve. Če znaš dobro upravljati z ljudmi, poseduješ zelo iskano kompetenco, ki jo je vredno nadgrajevati in negovati. Ko se na oddelku pojavi težava, je potrebno držati skupaj in ne drug proti drugemu.
Tipični znaki pomanjkanja organizacijskih sposobnosti so občutek preobremenjenosti z delom, zamujanje dogovorjenih rokov in uhajanje pomembnih zadev. Seznami opravil so ključnega pomena za dvig učinkovitosti, saj so na njih naštete vse naloge, ki jih moramo opraviti v določenem časovnem obdobju. Z najpomembnejšo nalogo na vrhu in najmanj pomembno nalogo na koncu seznama. Organizacijske spretnosti in veščine niso nekaj, kar bi nam bilo dano samo po sebi, zato se jih moramo učiti in jih razvijati. Vsaka minuta, ki jo porabimo za načrtovanje nalog, nam lahko kasneje prihrani vsaj deset minut.
Razvoj čustvene inteligence se začne že v zgodnjem otroštvu in je ena najpomembnejših osebnostnih lastnosti, ki pomaga graditi dobre medsebojne odnose. Osebe z razvito čustveno inteligenco so uspešnejše pri pridobivanju znanja, lažje rešujejo težave in so na splošno bolj zdrave, saj sta živčni in imunski sistem tesno povezana.
Čustvena inteligenca je sestavljena iz 4 ključnih sposobnosti:
Samozavedanje – sposobnost prepoznavanja občutkov, čustev in obvladovanje misli.
Samoobvladovanje – sposobnost nadzora čustev in prilagajanja spreminjajočim razmeram.
Socialna zavest – sposobnost prepoznavanja in razumevanja čustev drugih ljudi ter spretnost ohranjanja dobrih odnosov.
Družbene spretnosti – sposobnost razvijanja in ohranjanja dobrih odnosov ter pozitivnega vpliva na druge ljudi.
Etična presoja je zelo cenjena veščina v sodobnem svetu, kjer ljudje povzročajo vojne za čim večji dobiček. Prvi korak pri sprejemanju etične odločitve je zbiranje dejstev, pri čemer poskušamo biti čim bolj nepristranski. Večinoma smo ljudje nagnjeni k izkrivljanju resnice v svojo korist, zaradi česar lahko spregledamo, izkrivljamo ali napihujemo dejstva v svojo korist. Če so dejstva izkrivljena že na samem začetku, naša moralna presoja ni realna in nas ne vodi do etične odločitve. Pozorni moramo biti tudi na vir in zanesljivost informacije, predvsem pa moramo znati oceniti ljudi in njihovo iskrenost, pri čemer nam je lahko v pomoč intuicija.
Preden se dokončno odločimo, se vprašajmo, ali bi lahko živeli s seboj ob tej odločitvi? Bi bili pripravljeni javno oznaniti drugim, kako smo se odločili? Bi se počutili slabše ali boljše o sebi? Bi se počutili krivega? Bi nas bilo sram? Ali bi se počutili ponosno in bi želeli, da bi drugi storili enako v podobnih okoliščinah? Bi želeli, da vsi delujejo tako, kot smo storili mi?
Dobro opravljena storitev je promocija celega podjetja. Najboljša reklama, je tista, ki gre od ust do ust, zato je vredno dobro premisliti, kakšnega človeka postavimo na mesto za delo s strankami. Usmerjenost v storitev je sposobnost in želja po predvidevanju, prepoznavanju in izpolnjevanju potreb drugih, včasih celo pred tem, ko so te potrebe izražene. Zaposleni, ki se zna osredotočiti na stranke, bo znal ponuditi spekter storitev, ki bi osebi prišle prav, zna oceniti položaj in oceniti počutje posameznika, ter primernost pogovora. Takšne osebe ves čas iščejo boljše rešitve, nove ideje in se znajo vživeti v kožo svoje stranke.
Pravijo, da ljudje z dobro razvitimi pogajalskimi spretnostmi pridejo bolje skozi v življenju in res je tako. Če ne vprašaš, ne dobiš. Obstajata samo dve vrsti ljudi: tisti, ki se pogajajo, in tisti, ki se ne. In zato za vsako stvar obstajata dve ceni: ena je za tiste, ki se pogajajo, druga za tiste, ki se ne.
Če se pogajamo s strankami ali dolgoletnimi poslovnimi partnerji, je ohranjanje odnosa bistvenega pomena. Da obdržimo odnos, je bolj pomembno, KAKO popustimo, kot PRI ČEM popustimo. Tu so v igri tudi druge cenjene lastnosti, kot na primer čustvena inteligenca, etična presoja in upravljanje z ljudmi.
Kognitivna fleksibilnost ali prožnost je sposobnost preklapljanja med razmišljanjem o dveh različnih idejah ali razmišljanje o več idejah hkrati. Veliko ljudi takšnega načina razmišljanja ne zna obvladovati in ga doživlja kot stres. Če želimo razviti kognitivno prožnost svetujem, da se držiš spodnjih nasvetov:
Če se vsak dan odpraviš v službo po isti poti, tokrat poišči drugačno ali razmisli o vožnji z avtobusom. Celo najmanjše spremembe ti namreč lahko pomagajo zgraditi in okrepiti nove nevronske poti.
Vsakič, ko doživiš nekaj nenavadnega ali se naučiš kaj novega, možgani ustvarjajo nove sinaptične povezave. Nove in zanimive izkušnje so sprožilec za sproščanje dopamina, ki ne da samo poveča motivacijo, ampak tudi izboljša spomin in učenje.
Eden od načinov za izgradnjo kognitivne fleksibilnosti je nekonvencionalno in ustvarjalno razmišljanje. Z metodama »Think outside the box« in »From another poit of view« lahko prenesrš znanje, ki ga pridobiš na popolnoma drugih področjih v poslovnem in zasebnem življenju.
Če se odpravljaš na lokacijo, do katere ne poznaš poti, se poskusi orientirati po zemljevidu in prositi za navodila, namesto da uporabljaš Google maps.
Spoznavanje ljudi iz različnih kultur in družbenih slojev, katerih perspektive in stališča se razlikujejo od vaših, lahko pomaga pri manjši zadrtosti v razmišljanju in te pripravi do spoznanja, da lahko obstaja več kot en "pravi" način.
Brez sposobnosti prenosa znanj in spretnosti v nove kontekste, tvoje učenje ne bo imelo velike teže. Študija je pokazala, da čeprav so otroci na ulici lahko opravljali zapletene matematične izračune pri prodaji svojih izdelkov, niso mogli odgovoriti na enakovredne probleme, ki so jih od njih zahtevali v šoli.
Pridobi brezplačni osebni izobraževalni načrt
Viri:
Future of jobs report, World economic forum
http://www.skrivnost-zdravja.si/blog/osebna-rast/spodbujanje-kriticnega-razmisljanja/
https://www.literarnica.si/2014/10/kaj-je-ustvarjalno-razmisljanje.html
http://www.businesstitans.online/4-to-do-liste-s-katerimi-boste-izboljsali-svoje-organizacijske-spretnosti/
https://www.delo.si/prosti-cas/zdravje/14-znakov-custvene-inteligence.html
https://www.opencolleges.edu.au/informed/features/7-ways-develop-cognitive-flexibility/
https://www.psychologytoday.com/us/blog/am-i-right/201207/five-steps-better-ethical-decision-making
https://www.dlib.si/stream/URN:NBN:SI:DOC-QQ6PPGA4/41d51f39-7851-43f5-81a4-078bbec32f89/PD
