Varuhi okolja v kitajskih supergah

Nadpovprečno izobraženi, levo misleči, množični uporabniki sodobnih tehnologij z zdravimi prehranskimi navadami in z motorkami v gozdu.

Karel Lipnik v Financah, 10. oktobra 2016 v zvezi s prostotrgovinskim sporazumom (ki nas tukaj popolnoma nič ne briga) takole opisuje značilno skupino oseb:

»Verjetno ne bom veliko zgrešil, če te nasprotnike opišem kot nadpovprečno izobražene, levo misleče, množične uporabnike sodobnih tehnologij z zdravimi prehranskimi navadami in skromnimi delovnimi izkušnjami v gospodarstvu. Ta ista skupina ljudi zagovarja tudi zdravo življenje in legalizacijo marihuane ter so seveda goreči nasprotniki kapitalizma.

No, zdaj pa poglejmo, kaj ta skupina dejansko je. Torej povprečni nasprotnik prostotrgovinskega sporazuma uživa v sodobnih tehnologijah, razvitih v ZDA, ki se izdelujejo v Koreji, Kitajski, Indiji ali kaki drugi državi s slabo plačano delovno silo. In povrhu vsega ne uživa samo v nizkih cenah teh tehnologij, ampak pričakuje, da bo velik del dobil brezplačno kot javno dobrino. In seveda se tudi zgraža nad multinacionalkami, ki se zatekajo v davčne oaze (to počnejo tudi zato, da lahko ponudijo cenejše izdelke). Za nameček pričakujejo še višje davke, s katerimi bi se financiral njihov slog življenja, kar je seveda svojevrsten paradoks, saj ravno njihov slog življenja zapira delovna mesta. Prav vseeno je namreč, ali se davek zaračuna od dela ali kapitala. V globalnem svetu je to strošek podjetja.«

In naprej:

»Ta ista skupina ljudi, vsaj tako pravijo, uživa v zdravi hrani, kar po njihovi oceni vključuje tudi jedi Daljnega vzhoda. Nosijo športna oblačila, izdelana kje drugje kot na Daljnem vzhodu, in športne copate, razvite v ZDA in sestavljene v eni od azijskih držav.

Nekako jih ne vidim, da bi ob koncu tedna šli denimo na trgatev, ob krvavici z zeljem spili kozarec virštanjčana, s ponosom nosili stara Murina oblačila, med tednom pa od šestih zjutraj do dveh popoldne delali za trakom velikega industrijskega obrata.«

Jebenti, pa ta ista skupina ljudi se opredeljuje za varuhe okolja, za ljubitelje narave in živali in za promotorje slovenstva. Napeljuje na razmišljanje, da se v Sloveniji delimo na tiste, ki uživajo in porabljajo in na delovne ljudi stare šole, ki ne vprašajo, kaj jim pripada, ampak, kaj lahko naredijo za okolje, družbo in zate. Da, zate.

Narava in okolje sta naša, slovenska, slovenska prednost. Ne tek v neokrnjenem okolju, ne zgolj zelena hrana, ne občudovanje živali na pašnikih in ne le navdušenje nad lepotami slovenskih gora in voda. Kdo skrbi za naša »navdušenja«? Naravi moramo služiti, ne je le izkoriščati. In naravo in njene prednosti moramo znati prodati turistom, kupcem domačih pridelkov, lesni industriji in še komu. Z naravo in od narave se moramo naučiti živeti.

Vse, ki se najdete v tem opisu vabim v soboto, 15. oktobra, v Bohinj, na posek od lubadarja najedenih smrek. Motorke prinesite s seboj. Ali vsaj rokavice. Fitnes plačate, tukaj je vaša udeležba zastonj. Prigrizek za oba udeleženca bo preskrbljen. Kontakt na zs.

Kdor ima dober izgovor, da se vabila za stik z naravo ne bo udeležil, naj razmisli, kako lahko na področju vse bolj pereče okoljske problematike najde priložnost zase. Študij na Visoki šoli za trajnostni razvoj, program Varstva okolja, pomeni znanje in poklicno priložnost na področju turizma, ravnanja z odpadki, trajnostnega prometa, varstva voda, kmetijstva in gozdarstva.

Naravo jemljemo drugače. Zares!