Mag. Muharem Husić je tisti predavatelj, ki je po besedah študentov najbolj dosleden tudi pri oblikovnih vprašanjih nalog. Ne zanima ga le vsebina njegovega predmeta, temveč tudi to, kako bodo študenti pisali diplomsko nalogo. Je magister kemijske tehnologije z bogatimi izkušnjami. Opravljen ima strokovni izpit iz varstva pri delu, varstva pred požarom, je svetovalec za kemikalije in za promocijo zdravja pri delu. Je tudi izjemno aktiven avtor, sodeluje na številnih konferencah, piše višješolske in visokošolske učbenike. Še vedno se tudi sam stalno izobražuje. Človek bi lahko rekel, da živi vseživljenjsko učenje.
Obseg mojega dela na Kemijskem inštitutu je bil precej raznovrsten - odvisno od potreb industrije, ministrstev in tudi drugih institucij. Pokrival sem širše področje za raziskave in razvoj tehnično pomembnih proizvodnih procesov v laboratorijskem, polindustrijskem merilu in prenos v proizvodnjo.
Ukvarjal sem se z razvojem, načrtovanjem, optimiziranjem in avtomatiziral sem naprave za kemijsko in sorodno industrijo, razvoj in integracija postopkov ter preventivnih ukrepov varstva okolja v industrijske procese, uvajanje principov čistejših proizvodenj v industrijsko prakso in izdelava ocen skladnosti proizvodnih procesov z BAT tehnologijami (best available techniques) po direktivi IPPC (Directive Integrated pollution prevention and control). Izdelal sem tudi več kot 1850 ekspertiz za različne uporabnike iz gospodarstva in tudi javnega sektorja.
Naštel bi tri.
Najbolj sem ponosen na svoje pokojne starše. Vedno so mi govorili, naj bom pošten, da spoštujem starejše, da pomagam tistim, ki so pomoči potrebni, da imam rad ljudi ter da jih delim samo na dobre in slabe. Njihovi nasveti so mi veliko pomagali pri mojih pomembnih življenjskih odločitvah.
Moj prvi stik s šolo je bil z mag. Majo Zalokar na razgovoru leta 2008 za sodelovanje v izobraževalnem procesu kot predavatelj na Višji strokovni šoli za predmeta Ergonomija in varstvo pri delu ter Ekologija. V zelo prijetnem, iskrenem in sproščenem pogovoru smo se dogovorili za sodelovanje. Moja odločitev je bila lahka, ker sem že na pogovoru ugotovil, da je šola dobro organizirana in da se bom dobro počutil. Z mojim razvojem kot predavatelj se je razvijala tudi šola. Dodajali so nove programe. Vodstvo pa se ni ustavilo le pri tem. Vizija šole je precej višja. Na zadnje so leta 2013 ustanovili še Visoko šolo za trajnostni razvoj, kjer predavam predmete Osnove kemije/kemikalije, Industrijski procesi in okoljske tehnologije, Ravnanje z odpadki in Spremljanje stanja okolja. Šola je zelo dobro organizirana in prepoznavna v gospodarstvu in drugih institucijah po vsej državi. Tudi študenti prihajajo iz cele države. Moram še pohvaliti res celotno ekipo strokovnih sodelavcev šole, ki so svojemu delu predani in vedno pripravljeni priskočiti na pomoč, tudi nam predavateljem.
Da se sploh začne resno delati na določenem področju, je treba sprejeti ustrezno zakonodajo. V Sloveniji je bil prvi Pravilnik o ravnanju z odpadki sprejet leta 1998 in temu je sledilo sprejetje zelo velikega števila predpisov o ravnanju z odpadki in s tem se je začelo intenzivno delo na področju ravnanja z odpadki. Od leta 2000 – 2014 sem imel popoln pregled nad ravnanjem z odpadki, ker sem za Agencijo Republike Slovenije za okolje (ARSO) izdeloval letna poročil o količinah nastalih, zbranih, predelanih in odstranjenih odpadkov v proizvodnji in storitvenih dejavnostih, in sicer za državo, regije in tudi občine ter izdeloval poročila o komunalnih odpadkih. Delal sem tudi na več konkretnih projektih na različnih področjih za industrijo in tudi moji prispevki so bili pomembni. Še danes pa so odpadki v Sloveniji pereč problem. Pri tem mislim predvsem na področje recikliranja in predelave odpadkov ter zmanjševanje količin odloženih odpadkov.
Napravo za katalitično depolimerizacijo je razvilo slovensko podjetje KRMC Technological Systems, ki uporablja tehnologijo, zasnovano v času druge svetovne vojne. Naprava je bila leta 2016 prodana v Kanado in tam je naredila več kot 12.000 ur. Torej tehnologija je bila razvita v Sloveniji na osnovi patenta g. Kocha iz Nemčije in lastne AI (umetne inteligence) tehnologije na inštitutu Jožef Štefan. Katalitična depolimerizacija je kemični proces predelave vseh vrst komunalnih odpadkov v sintetično dizelsko gorivo in stranske produkte ogljikov dioksid, destilirano vodo in bitumen, ki se dodaja v asfalt. Iz 1 tone odpadkov dobimo 450 do 500 litrov dizelskega goriva. Naprava naj bi bila v Sloveniji postavljena do konca leta. Ta tehnologija bi lahko nadomestila sežigalnico.
Glede na vse razpoložljive informacije o navedeni tehnologiji in težavami za ravnanje s Komunalnimi odpadki ni dvoma, da tega ne bi znali unovčiti doma in tudi v tujini.
Ne vidim bistvene razlike med rednimi in izrednimi študenti. Veliko izrednih študentov je zaposlenih in delajo na različnih področjih, ki v večini primerov niso povezana s študijem. Menim, da študenti v času študija pridobijo veliko teoretičnega, a premalo praktičnega znanja. Z uvedbo Bolonjskega študija se je še bolj zmanjšalo praktično usposabljanje. Iz mojih izkušenj, glede na to, da sem na začetku kariere 4 leta delal v gospodarstvu in tudi naprej na Kemijskem inštitutu - predvsem na aplikativnih nalogah in tudi konkretnih rešitvah za gospodarstvo. To je razlog, da je moj cilj izobraziti študente z dovolj ustreznim širokim strokovnoteoretičnim in praktično uporabnim znanjem. Glede na zastavljene cilje je nujno potrebno, da študenti pridobljeno teoretično znanje uporabljajo in to je najboljši način, da si študenti v praksi ogledajo sodobne pristope varstva okolja. Po mojih izkušnjah študenti so zelo zadovoljni s strokovnimi ogledi, ker jim je to nekako bližje, ker jih večina že dela. To jim je dobro vodilo za pisanje seminarskih nalog, opravljanje izpita in tudi pri pisanju diplomske naloge.
Popolnoma se strinjam, da je izobraževanje ob delu zelo zahtevno. Poleg službe jih ima večina tudi družine in dodatna obremenitev zanje je tudi plačilo študija. Zaposleni se nenehno soočajo z novimi izzivi, in da so jim lahko kos, morajo svoje znanje ves čas nadgrajevati in se dodatno izobraževati. Če se izobražujejo, lahko na delovnem mestu napredujejo in s tem se jim tudi lahko izboljša finančno stanje.
Za vsako težavo obstaja rešitev in nikoli ne smemo obtičati. Študentom bi pomagal z nasveti iz mojih dolgoletnih izkušenj pri inštrukcijah na različnih nivojih in področji, ki so bila precej uspešna. Za dosego uspeha mora biti obojestransko zaupanje. Na šoli so temu namenjeni tudi tutorji, svetovalci, ki se strokovno ukvarjajo s tem področjem in so vedno pripravljeni pomagati prav tem, ki to potrebujejo.
Avtor: Tatjana Čeh Naglič
