Mag. Muharem Husić: Ključna je uporaba znanja | B&B
BBlog
Izobraževanje / 06.05.2020 / Tatjana Čeh Naglič

Mag. Muharem Husić: Ključna je uporaba znanja

Mag. Muharem Husić je tisti predavatelj, ki je po besedah študentov najbolj dosleden tudi pri oblikovnih vprašanjih nalog. Ne zanima ga le vsebina njegovega predmeta, temveč tudi to, kako bodo študenti pisali diplomsko nalogo. Je magister kemijske tehnologije z bogatimi izkušnjami. Opravljen ima strokovni izpit iz varstva pri delu, varstva pred požarom, je svetovalec za kemikalije in za promocijo zdravja pri delu. Je tudi izjemno aktiven avtor, sodeluje na številnih konferencah, piše višješolske in visokošolske učbenike. Še vedno se tudi sam stalno izobražuje. Človek bi lahko rekel, da živi vseživljenjsko učenje.

Več kot 36 ste bili zaposleni na Kemijskem inštitutu v Ljubljani v raziskovalnem laboratoriju za kemijsko procesno inženirstvo. Vendar vaše področje zanimanja ni bilo le ravnanje z odpadki, kajne?

Obseg mojega dela na Kemijskem inštitutu je bil precej raznovrsten - odvisno od potreb industrije, ministrstev in tudi drugih institucij. Pokrival sem širše področje za raziskave in razvoj tehnično pomembnih proizvodnih procesov v laboratorijskem, polindustrijskem merilu in prenos v proizvodnjo.

Ukvarjal sem se z razvojem, načrtovanjem, optimiziranjem in avtomatiziral sem naprave za kemijsko in sorodno industrijo, razvoj in integracija postopkov ter preventivnih ukrepov varstva okolja v industrijske procese, uvajanje principov čistejših proizvodenj v industrijsko prakso in izdelava ocen skladnosti proizvodnih procesov z BAT tehnologijami (best available techniques) po direktivi IPPC (Directive Integrated pollution prevention and control). Izdelal sem tudi več kot 1850 ekspertiz za različne uporabnike iz gospodarstva in tudi javnega sektorja.

Mag Muharem Husic

Tudi na področju odpadkov je vaše delovanje precej raznoliko. Kaj so tista najbolj pomembna področja?

Naštel bi tri.

  • Razvoj postopkov za regeneracijo in reciklažo uporabnih komponent, identifikacija, karakterizacija in klasifikacija odpadkov ter razvoj postopkov obdelave in končnega ravnanja z industrijskimi in drugimi vrstami odpadkov.
  • Izdelava poročil o vplivih proizvodnih in drugih procesov na okolje, načrtov za gospodarjenje z odpadki in ocen o ravnanju z odpadki s pooblastilom Ministrstva za okolje in prostor (MOP).
  • Izdelava sistemske dokumentacije in uvajanje sistema za zagotavljanje kakovosti preskusov karakterizacije odpadkov po standardu SIST EN ISO 17025.

Na kaj ste pri pogledu v preteklost najbolj ponosni?

Najbolj sem ponosen na svoje pokojne starše. Vedno so mi govorili, naj bom pošten, da spoštujem starejše, da pomagam tistim, ki so pomoči potrebni, da imam rad ljudi ter da jih delim samo na dobre in slabe. Njihovi nasveti so mi veliko pomagali pri mojih pomembnih življenjskih odločitvah.  

Na B&B Visoka šola za trajnostni razvoj in na B&B Višja strokovna šola predavate že 12 let. Kako gledate na njun razvoj v zadnjih letih?

Moj prvi stik s šolo je bil z mag. Majo Zalokar na razgovoru leta 2008 za sodelovanje v izobraževalnem procesu kot predavatelj na Višji strokovni šoli za predmeta Ergonomija in varstvo pri delu ter Ekologija. V zelo prijetnem, iskrenem in sproščenem pogovoru smo se dogovorili za sodelovanje. Moja odločitev je bila lahka, ker sem že na pogovoru ugotovil, da je šola dobro organizirana in da se bom dobro počutil. Z mojim razvojem kot predavatelj se je razvijala tudi šola. Dodajali so nove programe. Vodstvo pa se ni ustavilo le pri tem. Vizija šole je precej višja. Na zadnje so leta 2013 ustanovili še Visoko šolo za trajnostni razvoj, kjer predavam predmete Osnove kemije/kemikalije, Industrijski procesi in okoljske tehnologije, Ravnanje z odpadki in Spremljanje stanja okolja. Šola je zelo dobro organizirana in prepoznavna v gospodarstvu in drugih institucijah po vsej državi. Tudi študenti prihajajo iz cele države. Moram še pohvaliti res celotno ekipo strokovnih sodelavcev šole, ki so svojemu delu predani in vedno pripravljeni priskočiti na pomoč, tudi nam predavateljem.

Kako se v Sloveniji spreminja ravnanje z odpadki skozi čas?

Da se sploh začne resno delati na določenem področju, je treba sprejeti ustrezno zakonodajo. V Sloveniji je bil prvi Pravilnik o ravnanju z odpadki sprejet leta 1998 in temu je sledilo sprejetje zelo velikega števila predpisov o ravnanju z odpadki in s tem se je začelo intenzivno delo na področju ravnanja z odpadki. Od leta 2000 – 2014 sem imel popoln pregled nad ravnanjem z odpadki, ker sem za Agencijo Republike Slovenije za okolje (ARSO) izdeloval letna poročil o količinah nastalih, zbranih, predelanih in odstranjenih odpadkov v proizvodnji in storitvenih dejavnostih, in sicer za državo, regije in tudi občine ter izdeloval poročila o komunalnih odpadkih. Delal sem tudi na več konkretnih projektih na različnih področjih za industrijo in tudi moji prispevki so bili pomembni. Še danes pa so odpadki v Sloveniji pereč problem. Pri tem mislim predvsem na področje recikliranja in predelave odpadkov ter zmanjševanje količin odloženih odpadkov.

Mag Muharem Husic

Lani konec leta smo brali o slovenskem znanju – v podjetju KRMC Technological Systems so v sodelovanju z inštitutom Jožefa Stefana razvili napravo, ki v procesu katalitične depolimerizacije, odpadkov na osnovi ogljikovodikov s pomočjo katalizatorja destilira v dizel (več …). V napravi je mogoče predelovati les, plastiko, odpadke. Bomo v Sloveniji to znali unovčiti?

Napravo za katalitično depolimerizacijo je razvilo slovensko podjetje KRMC Technological Systems, ki uporablja tehnologijo, zasnovano v času druge svetovne vojne. Naprava je bila leta 2016 prodana v Kanado in tam je naredila več kot 12.000 ur. Torej tehnologija je bila razvita v Sloveniji na osnovi patenta g. Kocha iz Nemčije in lastne AI (umetne inteligence) tehnologije na inštitutu Jožef Štefan. Katalitična depolimerizacija je kemični proces predelave vseh vrst komunalnih odpadkov v sintetično dizelsko gorivo in stranske produkte ogljikov dioksid, destilirano vodo in bitumen, ki se dodaja v asfalt. Iz 1 tone odpadkov dobimo 450 do 500 litrov dizelskega goriva. Naprava naj bi bila v Sloveniji postavljena do konca leta. Ta tehnologija bi lahko nadomestila sežigalnico.

Glede na vse razpoložljive informacije o navedeni tehnologiji in težavami za ravnanje s Komunalnimi odpadki ni dvoma, da tega ne bi znali unovčiti doma in tudi v tujini.

Slovite kot predavatelj, ki vedno želi študente odpeljati »v srce« dogajanja. Zakaj so vam strokovne ekskurzije, tudi ko gre za izredni študij, tako pomembne?

Ne vidim bistvene razlike med rednimi in izrednimi študenti. Veliko izrednih študentov je zaposlenih in delajo na različnih področjih, ki v večini primerov niso povezana s študijem. Menim, da študenti v času študija pridobijo veliko teoretičnega, a premalo praktičnega znanja. Z uvedbo Bolonjskega študija se je še bolj zmanjšalo praktično usposabljanje. Iz mojih izkušenj, glede na to, da sem na začetku kariere 4 leta delal v gospodarstvu in tudi naprej na Kemijskem inštitutu - predvsem na aplikativnih nalogah in tudi konkretnih rešitvah za gospodarstvo. To je razlog, da je moj cilj izobraziti študente z dovolj ustreznim širokim strokovnoteoretičnim in praktično uporabnim znanjem. Glede na zastavljene cilje je nujno potrebno, da študenti pridobljeno teoretično znanje uporabljajo in to je najboljši način, da si študenti v praksi ogledajo sodobne pristope varstva okolja. Po mojih izkušnjah študenti so zelo zadovoljni s strokovnimi ogledi, ker jim je to nekako bližje, ker jih večina že dela. To jim je dobro vodilo za pisanje seminarskih nalog, opravljanje izpita in tudi pri pisanju diplomske naloge.

Izobraževanje odraslih, posebej kadar gre za izobraževanje ob delu ni enostavno. Tudi sami ste študirali kot odrasli, ali zato svoje študente lažje razumete?

Popolnoma se strinjam, da je izobraževanje ob delu zelo zahtevno. Poleg službe jih ima večina tudi družine in dodatna obremenitev zanje je tudi plačilo študija. Zaposleni se nenehno soočajo z novimi izzivi, in da so jim lahko kos, morajo svoje znanje ves čas nadgrajevati in se dodatno izobraževati. Če se izobražujejo, lahko na delovnem mestu napredujejo in s tem se jim tudi lahko izboljša finančno stanje.

Husic

Predavate tudi na strokovnih seminarjih, na šolah pa že več kot 15 let. Kaj je vaš nasvet, ko nekdo pred zaključkom šolanja obtiči – pa naj bo to srednja, višja šola ali visoka šola?

Za vsako težavo obstaja rešitev in nikoli ne smemo obtičati. Študentom bi pomagal z nasveti iz mojih dolgoletnih izkušenj pri inštrukcijah na različnih nivojih in področji, ki so bila precej uspešna. Za dosego uspeha mora biti obojestransko zaupanje. Na šoli so temu namenjeni tudi tutorji, svetovalci, ki se strokovno ukvarjajo s tem področjem in so vedno pripravljeni pomagati prav tem, ki to potrebujejo.

BBlog Izobraževanje / 22.03.2020 /

Mark Twain je nekoč zapisal: »Find a job you enjoy doing, and you will never have to work a day in your life.« Tej misli sem sledila in našla službo, ki me osrečuje. Kdor me pozna, ve, da...

Loading...