V naravi ni popolnosti. Tudi v življenju ne. Vse so približki. Imamo želje, cilje, namene, pa se včasih stvari obrnejo tako ali drugače. Skrbi nas, kaj bodo rekli drugi … V resnici je pomembno le, da za svoja dejanja in odločitve lahko prevzamemo odgovornost.

Kaj je prav in kaj ni?

Na to vprašanje bi vsak od nas odgovoril nekoliko drugače, saj imamo različno postavljena merila. Pri nekaterih stvareh pa je vendarle dobro gledati širšo sliko. Strokovnjaki, ki se ukvarjajo s področjem morale/etike, opozarjajo na tri filtre, skozi katere lahko preverimo, ali je naša odločitev etična ali ne.

1. Kako bi se mi zdelo, če bi se moja odločitev odražala na meni?

Če bi bil torej akter nekdo drug, jaz pa žrtev? Ob tem ljudje pomislijo – kaj če bi, pa ni … Ravnal bom po svoje

2. Kako bi se mi zdelo, če bi se moje ravnanje odražalo na najdražjih?

Če bi mojemu bližnjemu nekdo naredil to, kar sem jaz ravnokar nekomu storil? Aha, zdaj ni več tako enostavno. Prodajalka v trgovini mi vrne preveč drobiža in se odločam, ali vrniti ali obdržati … Če bi bila prodajalka moja mati in bi morala razliko poravnati iz lastnega žepa, dvomov ne bi bilo …

3. Kako bi se mi zdelo, če bi bila moja odločitev in ravnanje jutri objavljena v medijih?

Opa … Zdaj pa to sploh ni več hec. Saj mi ni mar, kaj si drugi mislijo o meni, to je pa vendarle preveč … Parkirati na mestu, rezerviranem za invalide? Ste kdaj videli ljudi, kakšne plehke izgovore uporabljajo, ko jih pričakajo novinarji z mikrofonom in kamero?

»Če si mi vzel parkirno mesto, vzemi še mojo invalidnost.«

Ta in podobni napisi se mi zdijo povsem primerni. Veseli me, da so v sodobnem času pred trgovinami tudi mesta, rezervirana za družine z dojenčki in malčki. Verjamem, da ostanejo nedotaknjena in počakajo tiste, ki jih potrebujejo.

Naša odgovornost je torej, ali bomo ravnali etično ali brezvestno. Po drugi strani pa so tudi situacije, ko drugi ljudje mislijo, da smo brezvestni, pa smo se odločili odgovorno, zavestno in prav. Če torej pripeljem starega bolnega človeka v zdravstveni dom, bom parkirala na mestu za invalide. Do oznake na avtu pač nisem upravičena. In če bom za to kaznovana, bom prevzela odgovornost in globo poravnala. Če pa me bo kdo pričakal z mikrofonom in kamero, bom mirno pojasnila, za kaj je šlo. Stvari niso vedno takšne, kot se zdijo, pomembno je, da lahko prevzamem odgovornost za svoje ravnanje.

»Pravični imajo trdno spanje,«

je govoril moj oče. Bil je moder človek.