Ste ta mesec kje zasledili akcijo Julij brez plastike oziroma Plastic Free July?
Iniciativa Julij brez plastike ima svoje začetke v letu 2011 v Zahodni Avstraliji, kjer jo je prvič organizirala Rebecca Prince-Ruiz z ekipo in podporo občinskih oblasti. Danes poteka pod okriljem neodvisne neprofitne fundacije The Plastic Free Foundation in spodbuja ljudi po vsem svetu, da se v mesecu juliju pridružijo izzivu in omejijo nakup plastičnih izdelkov za enkratno uporabo ter nove navade ohranijo tudi po koncu izziva.
Rebecca je navdih za omenjeno akcijo dobila ob obisku lokalnega centra za reciklažo, kjer se je na lastne oči prepričala, kje pristanejo njene smeti. Moja motivacija za spremembo nekaterih navad je bil ogled dokumentarnega filma o plastičnem »otoku« v Pacifiku, prispevek si lahko ogledaš spodaj. Če pogledaš okrog sebe, sem prepričana, da lahko hitro najdeš motivacijo za svojo spremembo, saj si konec koncev vsi želimo lepši in čistejši planet, tako zase, kot za naše zanamce.
Ko enkrat začneš spremljati in prebirati teme, povezane z varstvom okolja in onesnaževanjem, se hitro začneš držati za glavo, kam je šla človeška zdrava pamet in zakaj zaradi tega, ker je za nas bolj preprosto, delamo našemu skupnemu domu tako nepopravljivo škodo. Hiper produkcija, ki spremlja človeško željo po vedno novih in novih stvareh, ki jih je potrebno seveda imeti v čim večjem številu, je velik problem, rešitev pa kar ni videti.
Prav tu vsaka majhna sprememba šteje. Področij, kjer lahko pripomoremo k boljšemu zdravju naše zemlje, je veliko, tokrat se bom v duhu akcije Julij brez plastike osredotočila na zmanjšanje porabe plastike za enkratno uporabo.
Slamice, plastične vrečke, ovitki, lončki za kavo na poti, posode za hrano to go, različne embalaže … Večina plastike za enkratno uporabo je posledica tega, da nam je bolj pomembna priročnost kot pa trajnost in dolgoročni vpliv naših dejanj. Navadili smo se, da nam je vse dosegljivo v trenutku, da na primer, če smo na poti, lahko kjerkoli kupimo plastenko s pijačo in tako potešimo žejo, brez da bi vnaprej načrtovali, koliko vode moramo imeti s seboj na poti. Pomislite, koliko plastenk ste uporabili samo v zadnjem letu in si jih predstavljajte vse na enem kupu. Ne prav lep pogled, kaj ne?
Nekatere vrste plastiko se sicer da reciklirati, vendar se velika večina, po nekaterih podatkih celo 91% * vse plastike, ne reciklira, temveč ostanejo na smetiščih, oziroma, na žalost prepogosto, nekje v naravi. Vsa plastika, ki je bila proizvedena, še danes obstaja na tem svetu. Žal se plastika ne razgradi, ampak skozi čas samo razpade na vedno manjše delce, ki jih poznamo pod imenom mikroplastika. In ki jo potem dobimo vrnjeno nazaj v naša življenja s pitno vodo, dežjem, … ampak o tej zgodbi bomo več povedali kdaj drugič.
Nekatere države se tudi na zakonski ravni odločajo za prepoved plastike za enkratno uporabo. Tako je na primer Evropski parlament marca 2019 potrdil nov zakon, ki bo do leta 2021 postopoma v Evropski uniji prepovedal plastične predmete za enkratno uporabo, kot so krožniki, pribor, slamice in vatirane palčke. Države članice bodo morale do leta 2029 doseči tudi 90-odstotni cilj zbiranja plastičnih steklenic. Plastenke bodo morale do leta 2025 vsebovati najmanj 25 % recikliranih materialov, do leta 2030 pa 30 % teh materialov.
Navdih lahko najdemo znotraj akcije Julij brez plastike. Na njihovi spletni strani najdemo zanimive ideje, kako lahko začnemo v naše življenje uvajati majhne spremembe. Vsaka majhna sprememba šteje – in ni potrebno biti popoln, da pripomoreš k skupnemu cilju – čistejšemu okolju za vse. Če vsak od nas naredi samo eno spremembo, skupaj lahko dosežemo velike rezultate. Če za spremembo navdihneš še vsaj nekoga v tvoji bližini, si svoj pozitiven vpliv na okolje še povečal.
V Sloveniji imamo ogromno srečo – pitna voda je povsod okrog nas, priteče iz pipe, na pohodu v gorah pa si jo lahko natočimo kar v bližnjem potočku. Zato res ni potrebe po kupovanju ustekleničene vode. Izberi si stekleničko za večkratno uporabo, ki ti bo res všeč, tako jo boš sigurno čim manjkrat pozabil doma. Možnosti so neomejene!
Ne očitaj si, če boš kdaj pa kdaj še vedno kupil plastenko s pijačo, ker si svojo stekleničko pozabil. Se zgodi, smo samo ljudje. Ampak – ko boš čez leto dni pogledal na kup plastenk, ki si ga ustvaril, boš lahko ponosen, da je ta precej manjši koti tisti leto poprej.
Z zakonskimi spremembami od 1. 1. 2019 dalje, ko so plastične vrečke v trgovinah postale plačljive, nato pa so bile umaknjene, smo se sicer kar lepo navadili uporabe alternativnih sredstev za prenašanje nakupljenih izdelkov, naj si bodo to cekarji, platnene vreče, kartonaste škatle ali kar naše naročje. Tudi pri izbiri sadja in zelenjave, kjer so sicer še na voljo plastične vrečke, lahko izbereš bolj trajnostno možnost – prinesi s seboj vrečko za sadje in zelenjavo in še na ta način zmanjšaj porabo plastike. Če že vzameš plastično vrečko, pa jo porabi še kot vrečko za smeti in ji na ta način podaljšaj uporabnost.
Zobozdravniki priporočajo, da zobno ščetko zamenjaš vsake tri mesece, oziroma prej, če so ščetine obrabljene ali razcefrane. Na leto to znese vsaj 4, če ne več zobnih ščetk, in to pomeni, da si v 30 letih življenje »pridelali« nekje 120 zobnih ščetk, ki še vedno, kljub temu, da si nanje pozabili, nekje »živijo« svoje odpadniško življenje in mislijo nate in lepše čase. Zakaj ne bi bilo naslednji 120 in več zobnih ščetk tvojega življenje prijaznejših in manj »obstojnih«? Preizkusi okolje prijaznejše lesene zobne ščetke.
Začni z uporabo trdega mila za umivanje rok, postopoma pa preizkusi, če ti odgovarja uporaba trdega mila tudi za tuširanje, mogoče celo za umivanje las? Preizkusi, ponudba je raznovrstna, in razišči še ostale možnosti za uporabo izdelkov z manj plastike. Če se na uporabo trdih mil in šamponov ne moreš privaditi, pri nakupu teh izdelkov izberi večja pakiranja in se odloči za nakup znamk, ki so okolju prijazne.
V času, ko je uporaba maske v zaprtih javnih prostorih obvezna, se odloči za uporabo pralne maske.
Verjamem, da bo katera od teh idej uresničljiva tudi zate. Poskusi kakšno teh novih navad usvojiti do konca julija, še bolje pa bo, če jo obdržiš kar za zmeraj in čez nekaj časa dodaš še kakšno. Ne pozabi – vsak korak v pravo smer šteje!
Če te tema varstva okolja navdušuje tudi poklicno, te vabim, da preveriš študijski program Varstvo okolja na BB Visoki šoli za trajnostni razvoj.
