Modno je govoriti o stiku z naravo. Kolesarjenje vsepovprek, uživanje na morju, pohodi v hribe pa zdrava zelenjava iz lokalne tržnice. Prej in potem pa meditacija. (glej ameriške limonade in upoštevaj sanje Evropejcev).
Vse skupaj je marketing. Neformalno. Za bicikle z najsodobnejšo navigacijsko opremo, za obalno turistično ponudbo, za pohodniško opremo ali v majhnih količinah pridelano »špricano« solato. Potrebujemo le še presežek prostega časa /denarja/, v katerem lahko vse našteto, ob pomoči tržno naravnanih strokovnjakov, koristimo.
Zdrava hrana je vse, kar spominja na zeleno, brez multiglutenskega kruha in bognedaj mesa ali mesu podobnih izdelkov. Mleko in jajca so pa tako ali tako vir presežka holesterola. Stik z naravo je čiščenje uma na počitniški destinaciji, ob prepričevanju samega sebe, da ti je za vsakdanje probleme vseeno. Kaj je narobe s tem? V resnici je stik z naravo, sam ali v intimni družbi, v samoti, bos hoditi po rosni travi, globoko vdihniti in si reči: »Tu sem, srečen sem«. Stik z naravo je raziskovati naravo peš, brez bicikla, uživanje naj pride k tebi, morje, puščava ali gorenjski hribi, in ne ti k njim (v aranžmanu turistične agencije). Stik z naravo je lastna pridelava grintavega fižola, pikastega paradajza in od voluharja obdelanega krompirja. Stik z naravo je spreminjanje kokoši, ki ne nesejo več jajc, v kurjo juho ali lovljenje rib (vključno z njihovim čiščenjem). Najboljši zajtrk je doma pomolženo mleko, pozimi pa je priboljšek suha klobasa doma rejenih živali, z vsemi, za široko javnost neprijetnimi vmesnimi podrobnostmi izdelave.
Stik z naravo je realnost. Se je bojimo? Vsakogar, ki pokonča solatko, korenček, kuro ali kozo za hrano ali drevo za ogrevanje, bi morali obsojati, saj so vse našteto živa bitja. »Ja?« Pravi stik z naravo je realnost, ki jo v prirejeni verziji srečamo na zelenjavarski tržnici ali v mesnici. Vseeno kje. Umetno prirejeno, da je lepo za naše občutljive čute. Umetna osvetlitev mesa, da je videti sveže ali pa nakladanje branjevcev o bioproizvodnji herbicidirane solate. Kmetje pa tako ali tako niso več potrebni, saj so zelenjava, meso, jajca in mleko na razpolago že v trgovini.
Pravi stik z naravo je poskus samopreživetja. Pridelaj čimveč, kar potrebuješ. Sam. Brez nafte in brez kemije. Vrni se pred čas Marije Terezije. Zmoreš? Ne?
Jaz tudi ne, ampak vsaj poskušam.