Visoka šola za trajnostni razvoj, ki svojo tradicijo izobraževanja pelje že več kot 20 let, uspešno povezuje nadobudne študente z uspešnimi gospodarstveniki, ki podajajo aktualna in praktična znanja. Zato je morebitni strah, da bodo na visoki šoli pridobljena znanja prišla le s prebiranjem neuporabne teorije popolnoma odveč. Preveri, kaj sploh je trajnostno poslovanje, s kakšnimi izzivi se srečujejo organizacije in na kakšen način lahko ti pripomoreš k uspešnejšemu trajnostnemu razvoju.
Trajnostno poslovanje je nuja, ne trend
Upoštevajoč vse podnebne in okoljske spremembe, ki vplivajo na kakovost življenja ljudi, je težko razumeti, zakaj se je trajnostno poslovanje kdajkoli smatralo kot trend. Izraz poznamo že iz leta 1987, ko je Svetovna komisija za okolje in razvoj (WCED) definirala koncept trajnostnega razvoja (angl. sustainable development).
Definicija trajnostnega razvoja in nabora standardov ESG
WCED “trajnostni razvoj opredeljuje kot razvoj, ki zadovoljuje trenutne potrebe, ne da bi pri tem ogrožal zadovoljevanje potreb prihodnjih generacij” (Vir 1). Trajnostni razvoj sestavljajo trije stebri: okoljski, družbeni in ekonomski. Iz tega sledi nabor standardov, poznan pod imenom ESG (angl. environment, social, governance), s katerim se ocenjuje organizacije glede njihovega odnosa do okolja, družbe in upravljanja organizacije. Ocena, ki jo pridobi podjetje, postaja potencialnim investitorjem vedno bolj in bolj pomemben dejavnik pri odločanju za naložbe1.
Trajnostno poslovanje na ravni podjetja
Ko prenesemo koncept trajnostnega delovanja na nivo podjetij, to pomeni, da podjetje stremi k trajnostnemu razvoju planeta. Lahko bi rekli, da je podjetje, ki trajnostno posluje, tudi družbeno odgovorno. Slovenska podjetja so do sedaj to odgovornost razumela kot skrb za zaposlene, stranke in lokalne skupnosti, medtem ko širši pomen vključuje tudi okoljsko odgovornost.
Zakaj trajnostno poslovati?
Raziskave2 pravijo, da se kar 90 % vodilnih kadrov zaveda, da je trajnost pomembna, hkrati pa jih ima le 60 % trajnostno strategijo. Razlogi, zakaj je trajnost postala konkurenčna prednost so naslednje:
- Pritiski s strani investitorjev, ki na trajnost ne gledajo le z vidika družbene odgovornosti, ampak tudi kot na dolgoročno investicijo.
- Zahteve potrošnikov, saj se viša število milenijcev in potrošnikov iz generacije Z, pri katerih jih je kar 73 % pripravljenih za trajnostne produkte plačati več.
- Zakonske zahteve, ki jih morajo uveljaviti države na podlagi Pariškega sporazuma o podnebnih spremembah.
- Večja produktivnost zaposlenih, saj študije razkrivajo, da so zaposleni bolj motivirani za delo, če je podjetje zavezano k trajnosti.
- Privlačnost za kadre – trajnostne organizacije lažje dobijo kader, saj raziskave kažejo, da se še posebej zgoraj omenjeni generaciji, ki predstavljata velik del delovne sile, odločata na podlagi etičnih prepričanj.
Pristop k trajnostni transformaciji
Podjetje, ki se je zavezalo k trajnostni transformaciji, si mora za začetek postaviti trajnostno poslovno strategijo (angl. sustainability strategy) in trajnostni poslovni model (angl. sustainability business model).
- Trajnostna poslovna strategija predstavlja način, kako na dolgi rok koristiti družbi, okolju in ekonomiji, hkrati pa večati poslovno uspešnost, zato je največji poudarek na njeni vsebini1.
- Trajnostni poslovni model ima koncept širši od poslovne strategije, saj vključuje predstavitev trajnostne zamisli kot ustvarjanje dodatne vrednosti za kupca, posredovanje te vrednosti kupcu in zadržanje dela te vrednosti (zaslužek). Znotraj tega se ustvarja tudi pomembne družbene, okoljske in ekonomske učinke.
Vedno, kadar se spreminja poslovni model, je treba prilagoditi tudi njeno strategijo, medtem ko obratno ni nujno tako.
Izzivi podjetij pri uvajanju trajnostnega poslovanja
Pri trajnostni transformaciji podjetja gre veliko več kot le razvijanje trajnostne poslovne strategije in trajnostnega poslovnega modela. Lastniki in najvišje vodstvo ji morajo biti iskreno predani, saj se gradi povsem nove poslovne vrednote, ki jih je treba prenesti do popolnoma vsakega zaposlenega.
Prvi izzivi pridejo na plan že v prvem koraku, saj je pri izboru članov strateškega tima treba prepoznati ključne strokovnjake in mnenjske vodje, odprte spremembam, ki jih zahteva trajnostno poslovanje. Priročnik Zelene Slovenije4 navaja, da je treba:
- sodelujoče pritegniti k voljnemu sodelovanju,
- zagotoviti, da celoten tim deluje odkrito, zavzeto, in to kljub morebitnim nesoglasjem zaradi različnih pogledov,
- priti do konsenza.
Največji krč predstavlja primanjkljaj kvalificiranega kadra, ki bi se preobrazbe lahko lotili strokovno, predvsem pa opremljeni z relevantnim in uporabnim znanjem s področja trajnostnega razvoja. Iz tega razloga podjetjem predlagamo, da svoje zaposlene, ki dihajo trajnostne vrednote, vpišejo na dodatna izobraževanja oz. jim omogočijo šolanje na Visoki šoli za trajnostni razvoj.
Postani nepogrešljiv del trajnostno naravnane organizacije
Seveda pa je treba razumeti, da se od besed k dejanjem ne preide kar čez noč. Opremiti se je treba z ustreznimi znanji, ki so uporabna in relevantna za področje trajnostnega razvoja. V kolikor se želiš razvijati na tem področju, ne čakaj iniciative s strani podjetij, ampak vzemi zadeve v svoje roke in se vpiši na visoko šolo.
Pridobi znanja, ki so uporabna in omogočajo boljše zaposlitvene možnosti
S študijem na Visoki šoli za trajnostni razvoj pridobiš znanja in veščine, ki ti omogočajo preboj v karieri, hkrati pa te opremijo s konkretnimi napotki, kako znotraj podjetja pristopiti k trajnostni transformaciji.
Program podaja strokovna znanja s področja varstva okolja, kot so:
- znanje o uporabi znanstvenih in strokovnih metod pri reševanju okoljskih problemov,
- znanje o sporazumevanju v stroki in med strokami,
- sposobnost kritičnega in celostnega razmišljanja,
- odprt pogled za alternativne rešitve in stališča,
- kompetence za kreativno delovanje v stroki varstva okolja,
- iniciativnost in samostojnost pri odločanju in vodenju.
Študij, ki se prilagaja tebi
Ker je usklajevanje kariere in zasebnih dejavnosti, kot so družina, rekreacija, delovanje v različnih organizacijah, že samo po sebi zahtevno, izberi izobraževanje, kjer si sam razporejaš obveznosti.
Študij v visoki šoli ti omogoča veliko fleksibilnosti, zato ne trpi kvaliteta življenja. Strošek študija si lahko porazdeliš na 10 obrokov, prav tako pa ti ni treba skrbeti, da bi te tekom leta presenetil še kakšen dodaten, skriti strošek, saj cena vključuje popolnoma vse, kar potrebuješ.
Prek info točke so ti ves čas dostopni vsa literatura in drugi materiali, ki jih potrebuješ za uspešno opravljanje izpitov, zato jih lahko preštudiraš, ko ti čas dopušča. Predavanj se lahko udeležiš v živo ali na daljavo, pogledaš si lahko tudi posnetke za nazaj. Možni so tudi individualna roki za opravljanje izpitov, zato si lahko vzameš dovolj časa, da se ustrezno pripraviš.
Ker je nadaljevanje šolanja velika odločitev, priporočamo, da se dobro informiraš. Zate bodo dobro poskrbeli prijazni referenti, ki so ti kadarkoli na voljo za posvet, zato kar pogumno. In ne pozabi besed Mahatme Ghandija: “Če želiš videti v svetu spremembo, bodi ti ta sprememba.”
Viri:
[1] SIQ (dostopno na: https://www.siq.si/nase-dejavnosti/certificiranje-organizacij/predstavitev/trajnostni_razvoj/)
[2] Climate Champions (dostopno na: https://climatechampions.unfccc.int/why-sustainability-is-crucial-for-corporate-strategy/?gclid=CjwKCAjw8symBhAqEiwAaTA__Eu_yudyXydgpLN2HTIBgWqnCyyGAsdTF8k_jec-p8VzUWppuX1tkhoCWsYQAvD_BwE)
[3] Delo (dostopno na: https://www.delo.si/dpc-podjetniske-zvezde/organizacijska-trajnostna-strategija-kje-zaceti/
[4] Priročnik Zelena Slovenija (dostopno na: https://www.zelenaslovenija.si/wp-content/uploads/2022/05/Prehod-v-zeleno-gospodarstvo-Trajnostno-poslovanje-v-podjetjih.pdf)