Investicija v znanje se vselej dobro obrestuje. S tem dejstvom nas seznanijo že v rani mladosti, pa vendar se iz takšnih ali drugačnih razlogov pravega pomena osvojenega znanja in dosežene stopnje izobrazbe zavemo šele v odraslosti. Ker nikoli ni prepozno za pridobivanje novih znanj in izkušenj, so danes na voljo številni izobraževalni programi za odrasle, ki se izvajajo redno ali izredno.
V vseh sodobnih družbah se zavedajo, kako pomembna je visoka stopnja izobraženosti prebivalstva. Znanje, veščine in spretnosti, ki jih posameznik pridobiva v procesu izobraževanja, so ključnega pomena za posameznika in za družbo kot celoto. Temelj vsakega uspešnega sistema in socialne rasti je v prvi vrsti izobraženo prebivalstvo. V času tehnološkega napredka in stalnih sprememb je namreč nujno, da so ljudje sposobni slediti in se hkrati hitro prilagajati.
Višješolski študijski programi so zasnovani kot posebna oblika terciarnega izobraževanja. So bolj poklicno naravnani, zato je kar 40 % programa (to je kar 800 ur v dveh letih študija) namenjenega praktičnemu usposabljanju. Predvsem po tem praktičnem delu se torej razlikujejo od visokošolskega študija.
Po uspešno zaključenih javno veljavnih izobraževalnih programih višjega strokovnega izobraževanja pridobite javno veljavno izobrazbo. Pridobljena višješolska izobrazba poleg pridobljenega teoretičnega znanja in uporabnih praktičnih izkušenj prinaša tudi višjo uvrstitev na plačni lestvici, kar se bo dolgoročno poznalo tudi v družinskem proračunu. Tudi v podjetništvu je znanje ključnega pomena, saj zagotavlja konkurenčnost na trgu.
Nove tehnologije spreminjajo trg dela, zato je zmotno razmišljanje, da bo posameznik celo življenje delal na enem samem delovnem mestu. Srednješolsko izobraževanje zagotavlja osnovo in splošno razgledanost posameznika, nadaljnja izobraževanja pa so namenjena pridobivanju strokovnih kompetenc, ki jih posameznik potrebuje na konkretnem področju dela. Ključnega pomena so namreč tudi praktična znanja, ki jih ponujajo predvsem višje strokovne šole. Višja izobrazba pomeni tudi višjo konkurenčnost na trgu delovne sile, ali po domače, boljše možnosti za zaposlitev.
Na trgu dela je v zadnjih letih v porastu povpraševanje po izdelanih kadrih. To pomeni, da si delodajalci prizadevajo zaposliti ljudi, ki imajo praktična znanja in izkušnje ter so sposobni takoj pričeti s samostojnim opravljanjem dela.
Če se morda zdi, da je pri nas izobraženega kadra preveč, pa v praksi opažamo povečano potrebo po praktičnih izkušnjah. Za iskalce prve zaposlitve pa je prav slednje lahko velika težava, saj niso konkurenčni tistim kadrom, ki izkazujejo že nekaj delovnih let. Delodajalci tako v gospodarstvu kot tudi v javnem sektorju imajo žal vse manj časa za uvajanje novih ljudi v delo, zato raje zaposlujejo predvsem tiste posameznike, ki že imajo uporabniško znanje na določenem delovnem področju. Če torej želite biti konkurenčni na trgu dela, boste morali prepričljivo izkazati svoje kompetence, ki vključujejo tudi praktične izkušnje. Slednje pa si lahko pridobite tudi z višjo šolo.
S končanim izobraževanjem po višješolskem študijskem programu na B&B izobraževalnem centru pridobite stopnjo izobrazbe VI/1 in postanete inženir. S končano višjo strokovno šolo pa se nato lahko vpišete tudi v 2. letnik večine visokošolskih programov. Takšno izobraževanje je še posebej primerno za zaposlene posameznike, ki lahko postopoma pridobivajo izobrazbo in izobraževanje zlahka usklajujejo s službenimi in družinskimi obveznostmi.
Študentje teh dveh študijskih programov se izobražujejo za strokovno opravljanje poklicne funkcije ekonomista oziroma za profesionalno opravljanje funkcije poslovnega sekretarja. Po uspešnem zagovoru diplomskega dela boste pridobili strokovni naziv ekonomist/ekonomistka ali strokovni naziv poslovni sekretar/poslovna sekretarka.
Študentje se usposobijo za spremljanje stroke in pridobijo splošne in poklicne kompetence strokovnega področja logistike, študentje strojništva pridobijo kompetence, ki jim omogočajo upravljanje zmogljivih računalniških in mehanskih sistemov, razvijanje strojne in programske računalniške opreme, računalniško konstruiranje, načrtovanje ekspertnih sistemov, vodenje proizvodnje in vodenje projektov. Študij elektroenergetike odlikuje predvsem znanje o energiji, ki poganja svet. Po uspešno zaključenem programu in zagovoru diplomskega dela boste pridobili strokovni naziv inženir/inženirka logistike, inženir/inženirka strojništva ali inženir/inženirka elektroenergetike.
Vsi višješolski izobraževalni programi so prilagojeni redno zaposlenim – urnik dobite za celo leto vnaprej, o vseh spremembah pri izvedbi pa ste obveščeni preko sms-sporočil, prav tako o doseženih ocenah. Med študijem vas bomo spremljali in vam stali ob strani na vsakem koraku – od uvodnega predavanja do diplomskega izpita.
