S tem vprašanjem se pri svojem delu srečujem skoraj vsakodnevno. Tudi sama nisem navdušena, ko mi nekaj ne uspe prvič, drugič, kaj šele tretjič … V tem smo si podobni skoraj vsi … pa naj gre za učenje kuhanja, vožnje s kolesom ali za izpit iz matematike. Strah pred neuspehom je nekaj, kar nam po nekaj »padcih« tiči »za ušesi« in se ga ni mogoče z lahkoto otresti. Postanemo previdni ali se določeni aktivnosti celo začnemo izogibati. Včasih nezavedno. Kadar je vse skupaj povezano še s stroški, smo pri odločitvah še toliko bolj negotovi.
Kaj storiti, kadar so strahovi tako močni, da preprečujejo dosego želenih ciljev?
Priznajmo … to je lahko reči, a težje narediti. Pomislimo, zakaj se je določen strah v nas naselil. So bile reakcije ljudi ob naših neuspehih tiste, ki v nas povzročajo nelagodje ali …? Zakaj je tako velik in strašljiv? Ne dovolimo, da negativne izkušnje iz preteklosti vplivajo na našo prihodnost. Nova izkušnja bo lahko povsem drugačna. Na primer: nekateri udeleženci naših izobraževanj so velikokrat presenečeni, da je. Njihove prejšnje izkušnje so namreč povsem drugačne.
Strah je nekaj povsem običajnega in ima svoj namen … zaradi njega smo previdnejši pri svojih ravnanjih in odločitvah. Strah nas ne zaustavi pred skokom v vodo – le prej preverimo njeno globino in po potrebi skočimo z drugega mesta. Pomembno je torej zavedanje, da strahu ni treba povsem odpraviti. Le ovira naj nas ne pri doseganju ciljev. Zaradi njega prilagodimo svoja ravnanja le toliko, da se neuspehu izognemo. To seveda ni vedno mogoče.
Neuspeh je neizogiben. Kadar želimo ugotoviti vzroke zanj (ali prisluhniti konstruktivni kritiki), nas lahko tudi veliko nauči – tako lasten kot tudi neuspeh drugih. Zavedajmo se, da predstavlja le začasno postajo na poti do uspeha. Nikoli ne gre vse gladko. Nihče ni uspel, ne da bi prej izkusil grenkobo neuspeha. Zato tudi rečemo, da je zmaga, ki sledi, sladka. Menda uspešne ljudi od neuspešnih loči le število poskusov … torej, kolikokrat so se po neuspehu pobrali in poskusili znova.
Načrtujmo korak za korakom. Po potrebi poenostavimo naloge do te mere, da se ne bodo več zdele »strašne«. Vsi ne moremo delati enako velikih korakov. Začnimo z malimi in jih prilagajajmo svojim potrebam. Načrtujmo tudi to, da bomo vprašali za pomoč in poiskali dodaten priliv motivacije. Kadar storimo vse potrebno in se držimo svojega načrta, razočaranja v primeru neuspeha ne bo. Bi lahko storili še kaj več? Če je odgovor ne, potem ne moremo biti razočarani. Preprosto? Ne vedno. Vredno? Zagotovo.
Predstavljajmo si, kaj bo pomenila odprava strahu in novi dosežek. Morda se sliši smešno, a predstavljajmo si svoj dosežek, kot bi gledali film: na slavnostni prireditvi sprejemamo diplomsko listino ali pa prijatelje z na novo pridobljenim vozniškim izpitom prvič peljemo v Portorož na sladoled. Dober občutek? Gremo v akcijo.
Čeprav ni najprijetneje, pa je najprimerneje, da si strahove priznamo. Tako se jih da premagati. Na to pot lahko stopimo skupaj … vse do cilja.
Čutite strah pred neuspehom pri opravljanju vozniškega izpita ali vpisu v šolo? Ne skrbite, skupaj pripravimo načrt, vas motiviramo in organiziramo primeren urnik.
Vas je še vedno strah? Premagajmo ga skupaj. Oglasite se v našem kariernem centru ali pokličite v naš referat in se dogovorite za motivacijsko srečanje.
Avtor: Tatjana Čeh Naglič
