Izobraževanje odraslih je izobraževalni proces, ki ni obvezen, temveč se na podlagi lastne odločitve in po lastni izbiri odločamo za pridobitev novih znanj, dodatnih strokovnih kompetenc in dodatne stopnje formalne izobrazbe. Veliko ljudi se vključi v izobraževanje odraslih, da bi izboljšali svoje zaposlitvene možnosti, napredovali na svoji karierni poti in pridobili nova znanja, ki jim bodo olajšala delo na področju, ki jih zanima. Žal pa je med njimi še vedno tudi veliko takšnih, ki jim nekje na tej poti do zastavljenega cilja zastane korak. Zakaj? Najpogosteje zaradi enega (ali več) od številnih praznih izgovorov: pomanjkanja časa, energije, denarja, volje. Kakorkoli že naj posameznik to dejstvo poimenuje, je vsem tem dejavnikom skupno eno: pomanjkanje motivacije.
Motivacija je duševni proces, ki s pomočjo različnih motivov ali teženj, potreb, vrednot, želja, idealov ali nagonov vodi vedenje ljudi in jih usmerja k določenim ciljem. Motivacijski procesi lahko potekajo na dva načina: zavedno, torej z uporabo lastne volje, ali pa nezavedno. Kadar ljudje nekaj hočemo in se nam nekaj zdi vredno truda, smo za doseganje cilja tudi motivirani. Težava nastane, kadar na tej poti do cilja naletimo na ovire, zaradi katerih lahko tudi hitro obupamo.
Vse življenje se učimo. Pogosto še vemo ne, da je to, kar počnemo, pravzaprav učenje. Če gre za učenje iz izkušenj, ali učenje nečesa, kar nas zanima in veseli, takrat se učimo z lahkoto in brez dodatnega napora. Pravzaprav takšna znanja osvajamo kar mimogrede, praviloma uspešno in preprosto. V takšnih trenutkih lahko rečemo, da smo bili za učenje motivirani. Kadar pa se poskušamo naučiti nekaj, kar od nas terja preveč napora ali druge vrste žrtev (npr. trpi družinsko življenje, prosti čas, počitek), kot je to pri izobraževanju odraslih, se takšnega učenja težje lotimo oziroma svoj namen hitreje opustimo. To pomeni, da nam zmanjka motivacije. Motivacija za učenje je torej tista notranja sila, ki nas spodbuja k določenim oblikam vedenja, z namenom, da bi lahko dosegli zadani cilj.
Ključno za ohranjanje motivacije pri izobraževanju odraslih je torej to, da se zavedate svojih sposobnosti, da vam lahko uspe, če si boste za ta uspeh dovolj prizadevali!
Učenje je proces, brez katerega ne bi preživeli. Vsi ljudje imamo določene prirojene naravne sposobnosti uspešnega učenja. Res pa je, da se te sposobnosti od posameznika do posameznika nekoliko razlikujejo. To razlikovanje poimenujemo tudi mnogotere inteligence.
Z delovanjem človeških možganov je neposredno povezan pojem inteligentnost. Inteligentnost posameznika lahko razumemo kot nekakšen naravni dar, ki ga določena oseba ima v določenem obsegu. Ker pa smo ljudje različni, lahko govorimo o teoriji mnogoterih inteligenc, poleg katerih pa imamo ljudje še celo vrsto drugih pomembnih intelektualnih zmožnosti. Med mnogotere inteligence uvrščamo osnovne inteligence, kot so:
Ljudje v vsakdanjem življenju v različnih kombinacijah uporabljamo vse te inteligence, seveda pa so pri vsakem posamezniku nekatere bolj, druge manj izražene.
Motivacija za nadaljevanje izobraževanja je neposredno povezana tudi z uspešnostjo pri študiju. Če smo pri doseganju študijskih ciljev uspešni (tudi če moramo v to vložiti več napora), smo za nadaljevanje tudi bolj motivirani.
Doseganje študijskih ciljev je za nekatere ljudi lažje kot za druge. Deloma je to povezano s tem, v kakšni meri izbrani študij odgovarja njihovim naravnim inteligencam, deloma pa s tem, na kakšen način organizirajo svoj študij in učenje. Ljudje se razlikujemo tudi po načinih pomnjenja. Tako so nekateri ljudje bolj avditivni tipi, drugi bolj vizualni, tretji pa bolj kinestetični.
Avditivni tipi ljudi snov za učenje lažje osvajajo skozi slušno-govorne procese. Snov si bolje zapomnijo, če jo slišijo, kot pa preberejo, pri učenju pa jim najbolj koristi pogovor, glasno ponavljanje, poslušanje posnetkov predavanj ipd.
Vizualni tipi si snov lažje zapomnijo, če jo preberejo, kot pa če jo zgolj slišijo. Pri učenju si najbolj pomagajo z izpisovanjem snovi, ustvarjanjem miselnih vzorcev, tabel, skic, podčrtovanjem in barvnim označevanjem besedila, ustvarjanjem kartončkov z izvlečki, ipd.
Kinestetični tipi ljudi si snov lažje zapomnijo, če jo spremljajo kretnje, gibanje, demonstracije in eksperimenti. Praviloma imajo težave s klasičnim učenjem, ki od njih terja statično sedenje. Snov si bolje zapomnijo, če jo ponavljajo med gibanjem, če si ustvarjajo skice, miselne vzorce, podčrtujejo oziroma če snov razlagajo drugim.
Ključ do uspešnega pomnjenja je ugotovitev, v kateri tip ljudi spadate, nato pa sledi implementacija tehnik v vaše učenje, ki so posameznemu tipu najbolj primerne.
Najpomembnejša stvar za ohranjanje motivacije pri izobraževanju odraslih je določitev jasnih ciljev: če se zavedate, s kakšnim ciljem ste se vpisali na študij in kakšno nagrado vam lahko izpolnitev tega cilja prinese (boljšo zaposlitev, napredovanje v službi, boljše plačilo ipd.), boste bistveno bolj motivirani za njegovo dokončanje. Zastavite si tudi časovnico, znotraj katere nameravate doseči posamezne cilje. Cilje lahko povežete tudi z nagradami (npr. s stvarmi, ki vas veselijo – z dopusti, s športom, koncerti ipd.), če vas bo to bolj motiviralo, da jih opravite v predvidenem roku.
