Mag. Dragan Marić: »Skupaj bomo premikali tudi to, kar se trenutno zdi nemogoče.« | B&B
BBlog
Izobraževanje / 17.04.2020 / Tatjana Čeh Naglič

Mag. Dragan Marić: »Skupaj bomo premikali tudi to, kar se trenutno zdi nemogoče.«

Mag. Dragan Marić je predavatelj, ki je od nekdaj povsem predan svojemu področju – logistiki. Logistične poti izkušenj so ga vodile vse od vodje skladišča, vodje transporta, vodje špedicije, vodje prodaje paketne distribucije, vodje logistike, mesta direktorja logistike in komerciale, izvršnega direktorja, direktorja operative in nazadnje managerja za transport. 

Če se malce pošalimo, ali manjka še kakšen kos logistične poti, ki bi ga želeli »prehoditi«?

Imeti izkušnje (beri biti starejši) je zelo uporabno. Spoznavanje različnih postopkov dela v različnih podjetjih nam prinese praktična znanja (življenjska šola), ki jih lahko pridno uporabljamo in s tem rastemo kot oseba in kot strokovnjak na področju za katerega se odločimo, ali pa nas življenjska pot pripelje v to smer. Pri vsem tem je bistveno, da vse spremembe v življenju vzamemo izključno kot pozitivno spremembo v svojem življenju in na svoji poklicni poti. Sam osebno sem imel to srečo (nekoč je nekdo rekel, da je vsak sam svoje sreče kovač), da sem področje logistike spoznal skozi delo v proizvodnem podjetju, v logističnih podjetjih in trenutno tudi v trgovskem (storitvenem) podjetju. Kar pomeni, da sem delal na lokalnem in tudi na mednarodnem področju in sem dejansko spoznal področje logistike in vse logistične sisteme. Če bi še enkrat začenjal od začetka, bi verjetno izbral isto pot. 

Ste univ. dipl. inženir tehnologije prometa in magister znanosti s področja logistike. Glede na to, da ste se že v srednjo šolo vpisali na program prometni tehnik, ste vedno vedeli, kaj želite v življenju početi?

Po mojem mnenju je zelo malo petnajstletnikov, ki imajo po končani osnovni šoli izdelan načrt za svojo prihodnost. Jaz nisem imel tega načrta. Razlog, da sem se vpisal v srednjo prometno šolo je, da je bila to takrat nova smer v srednješolskem sistemu izobraževanja in ker so se vanjo lahko vpisali samo najboljši učenci. Res pa je, da sem takrat kot najstnik zelo rad sedel in se vozil s traktorjem ter s »kamionom«. Priložnost, da spoznam, kako vse to funkcionira, od vseh strojnih sklopov pa do organizacije dela prometnih podjetij, je bila velika. Danes lahko rečem, da je bila odločitev pravilna.

Na programu logistično inženirstvo predavate 3 predmete: Načrtovanje logističnih procesov, Oskrbovalne verige in Teorijo prometnega toka. Kako vpletate svoje izkušnje v predavanja?

Prednost izrednega študija vidim v tem, da veliko število študentov prihaja s praktičnimi izkušnjami  - iz dela, ki ga opravljajo. Prednost nas predavateljev, ki imamo praktične izkušnje s področij, ki jih pokrivamo, so zelo enostavni vklopi v predpisani učni načrt določenih predmetov. Za vse 3 predmete, ki jih predavam, glede na njihovo predvideno teoretično vsebino, zelo hitro naredimo s študenti praktične primere. S pomočjo teh primerov študenti izdelajo seminarske naloge, ki so pri meni zasnovane tako, da z njihovo pomočjo študenti obdelajo določeno učno snov in lažje utrdijo znanja, ki jih potrebujejo za izpit in potem tudi za opravljanje delovnih nalog.

Mag. Dragan Marić, predavatelj, logistika

Velikokrat ste mentor diplomskih del našim študentom. Kakšne probleme študenti logistike v teh delih največkrat rešujejo?

Kot sem že povedal, večina študentov prihaja s praktičnimi izkušnjami in v času študija hitro najdejo področje logistike, ki je zanje bolj pomembno oziroma bolj zanimivo. Pri skoraj vseh diplomah, pri katerih sem imel čast biti mentor, sem se s študenti dogovoril za obdelavo tem, ki izhajajo iz njihovega trenutnega področja dela ali iz področja logistike, na katerem se želijo poklicno specializirati. Moj cilj pri diplomskih nalogah je, da študent naredi praktično raziskavo določenega področja logistike in da s pridobljenimi znanji v času študija, poišče in poda predloge za spremembo in izboljšavo obstoječega načina dela ali organizacije dela. Menim, da so študenti do sedaj zelo uspešno opravili zastavljeni cilj in da so pri tem vsi ugotovili, da je pisanje in zagovor diplome lahko zelo dobra osnova za izdelavo praktičnih projektov in za njihovo poklicno rast.

Prav tako ste tudi notranji presojevalec sistema kakovosti ISO 9001 in ISO 22000. Kaj to pomeni in kaj so glavni izzivi za podjetja, ki jih želijo pridobiti oziroma obdržati?

Verjetno se bomo vsi strinjali, da v vsakem podjetju opravljamo določena dela tako, da je način opravljenega dela odvisen od osebe, ki bo to naredila. Vsak od nas je individua, ki določene postopke in procese opravlja na način, ki je njemu najbližji (najlažji, najbolj učinkovit ...). Ko pa gre ta oseba na dopust ali v slabšem primeru, na bolniški dopust, imamo nekaj problemov (strokovno bi temu rekli »imamo nekaj izzivov«, praktično pa vsi vemo, da so to problemi). Vsak sistem, predvsem pa ISO, želi »prisiliti« vsako podjetje, da ima jasno zapisano svoje načine in postopke dela ter da ima določeno organizacijsko strukturo. To pomeni, da imamo red v nekem podjetju. Zaradi tega lažje poslujemo s podjetjem, ki dela po nekem sistemu (lahko rečemo, da je to urejeno podjetje) kot pa s podjetjem, ki nam vsakič nekaj drugače naredi ali nam vsakič zahteva nekaj drugega. Kar nekaj zmote pri standardih je v prepričanju, da uvedba standarda pomeni več administrativnega dela in da to moramo početi, ker »to standard zahteva«. To nikakor ne drži. Standard nam omogoča, da delamo po predpisanem postopku in da imamo predvidene načine reševanja izzivov (problemov). Na ta način bomo bolj učinkoviti in s tem bolj konkurenčni na globalnem trgu. Če naredim laično primerjavo z logističnim sistemom: Verjetno smo vsi gledali filme, v katerih se piloti na letalu spopadajo z določenimi težavami. Ne glede na to, da šolanje za pilota traja kar nekaj let, da mora pilot narediti veliko število ur letenja na določenem tipu letala kot kopilot (dodatni pilot, ki pomaga kapitanu letala), da postane vodja letala (kapitan letala), v primeru težav vzame v roke navodilo za delo in z njegovo pomočjo poišče rešitev. To nam je popolnoma samoumevno. Da pa imamo izdelano navodilo za delo za področje, ki ga mi sami opravljamo, pa se nam velikokrat zdi popolnoma odveč in to štejemo za odvečno administrativno delo?
Samo urejeno in standardizirano delo ter vsi procesi, ki jih opravljajo podjetja, lahko pripelje podjetje v skupino uspešnih. Če bi piloti vozili letalo vsak na svoj način in če bi delovne težave reševali vsak po svoj … ne želim niti premišljevati o uspešnosti tega opravljenega dela.

Ena pomembnih tem področja oskrbovalnih verig je učinek biča – ta veliko podjetjem lahko predstavlja velik izziv. Nam bi ga lahko na kratko predstavili?

Kakšna je pomembnost oskrbovalnih verig za globalno poslovanje podjetij, je razvidno iz tega, da imamo na logističnem inženirstvu poseben predmet Oskrbovalne verige (Supply Chain). S študenti spoznamo teoretično osnovo tega področja in tudi poiščemo praktične primere ter jih utrdimo še s seminarskimi nalogami iz praktičnih primerov. Učinek biča (Bullwhip Effect) je strokovni termin, ki ga pri predmetu obdelamo in ugotavljamo njegov učinek ter spoznamo vse vzroke za njegov nastanek. Za strokovno razlago potrebujemo nekaj predhodnega znanja, ki ga študenti na logističnem inženirstvu tudi pridobijo. Laična razlaga bi lahko bila naslednja: oskrbovalne verige, že iz imena dajo osnovni pomen, da so podjetja z nekimi »verigami« medsebojno vezana eno za drugo in da to, kar se zgodi v enem od teh povezanih podjetij, neposredno vpliva na delo v drugih povezanih podjetjih. Za delovanje vseh teh povezanih podjetij potrebujemo informacije, ki jih podjetja medsebojno izmenjujejo. S pomočjo teh informacij je možno usklajeno delo. Brez teh informacij pa ne bi obstajala povezanost podjetij. In v teh informacijah je srž učinka biča. Vsi poznamo, ali smo slišali za igro »Pokvarjen telefon«. Na spletu je veliko število posnetkov, iz katerih lahko ugotovimo (in se nasmejimo), kako enostaven stavek na začetku, ko se prenaša med udeleženci (povezana podjetja v oskrbovalni verigi) na koncu dobi čisto drugačen pomen. Ko se igramo to igro, se smejimo in zabavamo. Če pa se nam to dogaja v našem podjetju in če napačno interpretiramo neko informacijo, nam nikakor ne bo do smeha. Takrat bomo to napako tudi zelo drago plačali. Učinek biča so na kratko informacije. Danes, ko imamo ogromno število informacij, je zelo pomembno, da znamo pravilno strukturirati te informacije in uporabiti »samo nam pomembne« informacije, ki jih enako razumejo še vsa druga podjetja, ki so povezana v naši oskrbovalni verigi. Med študijem naredimo s študenti zelo zanimivo simulacijo. Ta nam nazorno prikaže, da ni enostavno uporabiti informacije za pravilno odločanje, oziroma ugotovimo, da tudi, ko imamo podane vse potrebne informacije za pravilno odločanje, ni enostavno te informacije analitično obdelati, da dobimo želeni rezultat, ki nam pomaga pri naših poslovnih odločitvah. 

Mag. Dragan Marić, predavatelj B&B

GPS tehnologije – s sledenjem vozilom pomembno vplivajo na zniževanje stroškov logističnih podjetij. Nam lahko to pojasnite, saj se na prvi pogled zdi povezava malce nenavadna?

Sistem za upravljanje voznega parka (Fleet management system) je nekaj, kar danes predstavlja osnovni sistem za učinkovito delo podjetij, ki se ukvarjajo z organizacijo prevozov. Ni bistveno, ali so to taksi podjetja, reševalci, gasilci, policija, podjetja za prevoz oseb ali tovora. Kako najbolj učinkovito razporediti delo in imeti pravilne informacije za odločanje pri dajanju delovnih nalog, brez sistema za upravljanje voznega parka, je zelo oteženo (nekonkurenčno). Vsi ponudniki teh sistemov uporabljajo GPS tehnologijo, s pomočjo katere določajo položaj premikajočih enot (lahko so to vozila, osebe ...). V logistiki želimo in moramo vedeti (imeti pravilne in pravočasne informacije), kje so naša vozila, če želimo upravljati in optimizirati delo svojih vozil. Zamislimo si položaj disponenta taksi vozil. Stranka kliče in potrebuje taksi prevoz. Pove nam, kje je (kje želi, da jo vozilo počaka). Kako bo disponent določil, katero vozilo je najbolj ustrezno, da opravi ta prevoz? Bo klical vsakega in spraševal, ali so prosti, kje so, kdaj lahko pridejo na določeni naslov? Ali bodo vsa vozila povezana s  postajami CB (vsi slišijo medsebojno komunikacijo) in ko disponent pove, da na določenem naslovu čaka stranka, se najbližje vozilo samo javi za prevoz? To pomeni, da odločanje prepustimo udeležencem, ki nimajo celotne slike (pregled potrebnih aktivnosti za opravljanje dela). Verjetno se strinjamo, da to niso najboljše rešitve. Sodobni sistemi za upravljanje voznega parka taksi vozil izračunajo, katero vozilo bo najhitrejše prispelo do stranke (ne katero vozilo je fizično najbližje zahtevanemu naslovu, na katerem želi stranka vstopiti, pač pa upošteva vse trenutne informacije - o zastojih na posameznih cestah, ali so to zastoji zaradi dnevnih konic v prometu, so zastoji nastali zaradi nesreče ali drugih vzrokov) in dodeli vožnjo najbolj ustreznemu vozilu. Tako bodo stranke tega taksi podjetja najmanj čakale na prevoz. To pomeni, da bodo zadovoljne in se bodo vračale nazaj. Tudi v prihodnje bodo uporabljale storitve tega podjetja. Vozila bodo naredila manj kilometrov, kar pomeni manjše stroške. Z »ročnim« delom je nemogoče doseči učinkovitosti, kot jo lahko imamo s sistemi za vodenje voznega parka. Tukaj sem navedel samo en primer, ki govori o prednosti teh sistemov. Podobno je tudi za vsa druga podjetja, ki se ukvarjajo s prevozi. 
V prihodnosti nas čaka precej zanimivosti povezanih z uporabo GPS tehnologije. Zamislim si situacijo, da vsa vozila na vseh cestah pošiljajo podatek o svoji položaju in smeri (kam so namenjena) v centralno voden sistem. Zgodi se nesreča na cesti. Sistem takoj ugotovi, da se je promet na nekem odseku ustavil ali pa da nastajajo zastoji. Sistem, glede na zasedenosti cestnega omrežja, začne preusmerjati določeno število vozil na vzporedne ceste in nadzira dogajanje tako, da ne dovoljuje nastajanje novih zastojev. Pa ne bo vse vezano na sledenje vozil. Če bi vsa vozila pošiljala podatek o svojem položaju … zamislimo si dogodek, ki smo ga že imeli na avtocesti (nesreča na avtocesti pri Postojni leta 2016, udeleženo več kot 70 vozil): sistem bi ugotovil, da je prišlo do nesreče in da se je promet ustavil. Vsem vozilom, ki bi se približevala mestu nesreče, bi ukazal, da se ustavijo. Koliko bi bilo mrtvih in poškodovanih v tem primeru? Vozila, ki bi jih lahko preusmeril, bi takoj poslal na druge ceste. Reševalci bi veliko hitreje prispeli do poškodovanih in bi jih veliko hitreje rešili. 

Utopija ali resničnost? 

Samo v pomislek: Kakšna so bila vozila leta 1920 (pred 100 leti)? 
Kakšna bodo vozila leta 2120?    

Glede na to, da ste zelo aktivni tudi kot avtor zanimivih člankov, nas zanima, ali vas bomo imeli priložnost poslušati tudi na prihajajoči konferenci Izzivi trajnostnega razvoja, ki jo septembra organizira B&B Visoka šola za trajnostni razvoj?

Na prihajajoči konferenci bom z veseljem predstavil članek: »Uvedba sistema sledljivosti pošiljk v podjetju Sportina Bled d. o. o. «.
Predstavil bom novi sistem sledenja pošiljk v mednarodnem podjetju Sportina, ki ima svoje dobavitelje v Aziji in Evropi in svoje trgovine v 11 državah Vzhodne Evrope. 
Kako pravilno, učinkovito in na konkurenčen način zagotoviti pravočasne dostave ustreznih artiklov na določeno prodajno mest, je vsakodnevna naloga oddelka logistike.
Še posebej je to zelo pomembno za trgovska podjetja, kot je podjetje Sportina Bled. 
Program »Sledenje pošiljk«, ki je v povezavi s centralnim sistemom ERP, daje vsem zaposlenim kakor tudi dobaviteljem in kupcem, ustrezno orodje za pravilno odločanje in povečuje konkurenčno prednost podjetja Sportina Bled. 
Pričakujem, da bo za marsikatero podjetje zanimivo, kako smo to rešili v Sportini in na kakšen način smo upoštevali logistične standarde, organizacijo ter obstoječi način dela.

Ko se z delodajalci pogovarjamo o trgu dela, se veliko govori o tem, da bodo morali prilagoditi delovna mesta tudi za starejše zaposlene. Kje vi, v široki panogi, kot je logistika, vidite priložnosti zanje? 

Logistika je storitvena dejavnost. S tem želim povedati, da je za delo v logistiki potrebno imeti določena teoretična znanja in izkušnje. Z leti se ta znanja in izkušnje samo povečujejo, kar pomeni, da je za delo v logistiki dejansko prednost, če smo starejši, in nikakor to ni slabost. Res pa je, da se delovna mesta v logistiki zelo hitro spreminjajo in od zaposlenih se zahtevajo nova znanja, ki so v skladu z novim tehniškim in tehnološkim razvojem. Osebe, ki želijo in so pripravljene na pridobivanje novih znanj, v povezavi z izkušnjami, so osebe, ki jih potrebuje vsako logistično podjetje. Pa ne samo logistično podjetje. Skoraj vsa proizvodna podjetja, trgovska podjetja in tudi druga, imajo oddelek logistike, ki je običajno zadolžen za notranjo logistiko v podjetju in za koordiniranje in organizacijo dela z zunanjimi logističnimi podjetji. Tudi v teh podjetjih potrebujejo logiste. Delavce, ki imajo sodobna znanja in izkušnje. Leta so samo prednost, pod pogojem, da spremljamo vse novosti, ki jih na področju logistike ni malo. Delo v logistiki je zelo zanimivo, nikoli ni dolgčas in vsako leto imamo možnost, da spoznamo nekaj novega in da to implementiramo v svoje podjetje, v svoja življenja.   

Kaj bi svetovali nekomu, ki se šele odloča za študij logistike?

V času trenutne krize, ki jo je povzročil virus Covid19, se nam je življenje ustavilo. Veliko se govori o različnih težavah, ki jih imamo zaradi tega.
Kaj se pa ni ustavilo v času trenutne krize?
Logistika.
Logistika se nikoli ne ustavi. Niti v času vojne niti v času največje svetovne krize.

Za osebe, ki se ne želijo ustaviti, za osebe, ki so dinamične, ki si želijo novih znanj, ki želijo premikati stvari in osebe, naj premislijo o študiju logistike in naj se nam pridružijo.
Skupaj bomo premikali tudi to, kar se trenutno zdi nemogoče.

BBlog BB / 16.07.2020 / Mag. Brane Lotrič

B&B IZOBRAŽEVANJE IN USPOSABLJANJE je družinsko podjetje s 30-letno tradicijo in je eno vodilnih na področju izobraževanja odraslih, usposabljanj s področja cestnega prometa, gradbeništva...

Loading...