V pravljici je Kralj Matjaž s preobleko v Turka baje rešil Alenčico, v berača preoblečeni Odisej je premagal nasprotnike; baje so že v davni preteklosti trik s preoblačenjem plemiči uporabljali, da bi izvedeli, kaj se v resnici dogaja okrog njih. Dekan ene večjih slovenskih zasebnih šol za izobraževanje odraslih (šefom v javnih šolah kaj podobnega seveda ne pade na pamet) se je zgrozil nad rastiščem kanadske zlate rozge, ki spada med tujerodne invazivne rastline, v neposredni bližini šole. Preoblekel se je v delovno obleko, obul gojzarje, si nadel čepico in zaščitna očala ter se tujka lotil lastnoročno - z motorno koso. »Na šoli promoviramo visokošolski program varstva okolja, okoli šole pa hudobni plevel. Nak!« je dejal.
V tistem dnevu je okolica šole dobila novo, urejeno podobo. Lepo. Konec koncev bi to lahko naredili tudi vrtnarji. Ampak ... Kaj je bilo ta dan najdragocenejšega? Spoznanje, kako te sprejema okolica, če si »fizikalec«.
Dekan in klošar iz soseščine sta si pomahala, klošar se je pozanimal, če so »uni iz šole v redu«, mimoidoči podjetnik se je pri delavcu zanimal, kako priti do šefov, da bi lahko na travnik postavil reklamno tablo, mimoidoči »okoljevarstvenik« je bil zadovoljen s košnjo plevela in ga je vprašal, če ima z »unimi zdaj pogodbo in bo plevel redno pokošen«, le čistilka na čikpavzi je zaslutila, da nekaj ni v redu. Možakar jo je namreč ogovoril v kleni slovenščini. Ni bilo logično. Študentje so se po zaključku popoldanskih predavanj dekanu šole le nasmihali, ko jim je za šalo dejal, naj hodijo v šolo, da jim ne bo treba delati. Niso ga prepoznali, poznajo ga le s kravato. Povezava med študijem odraslih in delom? Izziv dekana šole: »Pojdi v šolo, da ti ne bo treba delati,« je bil provokacija, ki jo študentje niso razumeli.
Danes šteje: »Pojdi v šolo, da boš sploh lahko delal.« Šteje vsako delo. Dela zunaj, v okolju, z okoljem in za okolje, so morda celo bolj častna od sedenja za računalnikom, z glodalcem v desni roki in telefonom na levem ušesu.
