Naj bo novoletna zaobljuba tvoj prispevek k »lepšemu jutri«. Previsok ali nerealen izziv vodi v neuspeh, energije za nadaljevanje hitro zmanjka. Znano je – kdor se bo prvič vpisal v fitnes januarja, bo hodil samo januarja. Tisti, ki z novim letom začne zdravo jesti, bo 14. januarja posegel po najbolj mastnem bureku. Letos predlagam nekoliko drugačen načrt, ki je dejansko izvedljiv in se tiče vsakogar.
Vsaka sprememba, ki terja tvoj osebni trud, je težka, zato načrtovane diete in vadbe po novem letu hitro potonejo v pozabo. Moj poziv zate pa je razdeljen na kar 12 delov in terja le eno samo samcato spremembo na mesec, pomeni pa pomemben prispevek k izboljšanju okoljske problematike in osebnih »zelenih navad«.
JANUAR – Znižaj termostat za le 1 °C
Previsoke temperature v stanovanju slabo vplivajo na spanje, dihala in razpoloženje. Le ena stopinja na termostatu manj pomeni za 10 % nižjo porabo energije, na ta račun pa lahko privarčuješ tudi nekaj deset evrov na mesec.
FEBRUAR – Tudi brez novih gre
Razmetavanje denarja za oblačila še nikoli ni bilo v takšnem razmahu kot v zadnjih letih, cene pa so včasih tako nizke, da se nakupu preprosto ne moremo upreti. Pa veš, kaj stoji za to »nizko ceno«? Za izdelavo ene navadne bombažne majice je potrebnih nič manj kot 2495 litrov vode, izdelajo pa jo ljudje v obupnih razmerah. Naslednjič torej 2-krat premisli, preden opraviš nakup, saj s tem nezavedno podpiraš velike korporacije, izkoriščanje delovne sile in porabo vode.
MAREC – STOP letakom v nabiralniku
Če verjameš ali ne, poštar dostavi vsak mesec za 5 kg reklamnega materiala na gospodinjstvo, kar znaša kar 60 kg na leto. Glavna sestavina papirja so vlaknine, večina je pridobljenih iz celuloze, ki je glavna komponenta lesa. Za izdelavo papirja se uporabljajo najbolj kakovostne surovine, ki pa seveda terjajo svoj davek. Les je naša največja vrednota in prav je, da ga ohranimo, med drugim predstavlja naravno okolje številnih živalskih vrst, ki postopoma a vztrajno izginjajo. Z majhno nalepko na nabiralniku (dobiš jo na pošti) in racionalno porabo papirja lahko dolgoročno občutno zmanjšamo porabo, ohranimo kar nekaj dreves in posledično tudi živalskih vrst.
APRIL – Spomladansko čiščenje z naravnimi čistili
Že ptički na drevesih čivkajo, da so komercialna čistila polna kemikalij, ki zahrbtno odtekajo v podtalnico in onesnažujejo našo dragoceno vodo. Zakaj ne bi prispevali k varovanju voda in čistil izdelali kar doma? Se sliši nemogoče? Prav preprosto je, večinoma potrebuješ le sodo bikarbono, kis in limono. Spodaj ti ponujam nekaj predlogov.
UNIVERZALNO ČISTILO
¼ skodelice sode bikarbone + ½ skodelice alkoholnega kisa + 2 litra vode
ČISTILO ZA TLA
½ skodelice alkoholnega kisa + 4 l tople vode + 3 kapljice naravnega eteričnega olja limone
ČISTILO ZA WC
¼ skodelice sode bikarbone + ¼ skodelice sode boraksa + 1 skodelica alkoholnega kisa
(zmešamo, zlijemo v školjko, pustimo 30 min, zdrgnemo in splaknemo)
ČISTILO ZA PEČICO
1 skodelica sode bikarbone + 1 skodelica vode / alkoholnega kisa
zmešaš v pasto in razmažeš v pečici, pustiš 12 ur, obrišeš in očistiš z alkoholnim kisom
MAJ – Svoj lastni vrtiček
Pravijo, da je vrtnarjenje najboljša terapija, pa še kako prav imajo! S svojim vrtom vzpostavimo stik z zemljo, na katerega smo v današnjem času čisto pozabili, poleg tega vemo, od kod je zelenjava prišla, na kakšen način je bila vzgojena, in občutno zmanjšamo količino odpadkov. Tvoja naloga za mesec maj je zasaditi čisto pravi vrtiček. Tudi, če živiš v bloku, ni ovire, vrtiček si lahko urediš kar na balkonu, v cvetličnih loncih.
JUNIJ – Odklopi vse kable, ki niso v uporabi
Poleti večino časa preživimo zunaj, zato je smiselno pregledati, katerih aparatov ne uporabljaš dnevno in tiste odklopi iz električnega omrežja, s tem lahko prihranimo tudi kar nekaj denarja. Poleti jemo bolj lahke jedi in navadno ne uporabljamo pečice, vsaj ne prav pogosto, zakaj bi bila torej priklopljena ves čas?
JULIJ – Sezona plastičnega pribora
Poletje – čas piknikov in plastičnega pribora. Ja, se strinjam, veliko lažje je zmetati vse v veliko črno vrečo, ko obiski odidejo, ampak ali ste se kdaj vprašali, kakšno medvedjo uslugo s tem naredimo okolju? Letos spremeni navado in narava ti bo hvaležna. Naslednji piknik organiziraj s priborom za večkratno uporabo.
AVGUST – Skrajšaj čas prhanja
Veš, koliko časa porabiš za prhanje? V le 5 minutah steče v odtok 100 litrov vode. Preveri, koliko časa povprečno porabiš za tuširanje, in poskusi rezultat vsak dan izboljšati. Če gospodinjstvo šteje več članov, lahko pripravite pravo tekmovanje: zmaga tisti, ki je čist kljub najnižji porabi vode. Stavim, da bo v naslednjih mesecih račun za vodo nižji.
SEPTEMBER – Vpiši se v visokošolski program VARSTVO OKOLJA
September je mesec za vpis v šolo. Visoka šola za trajnostni razvoj BB ponuja izziv: postani čisto pravi diplomirani okoljevarstvenik. Zakaj bi pustil, da gre priložnost mimo, ko pa lahko prispevaš k boljšemu jutri. Nauči se analizirati in prepoznavati trende v Evropi in svetu, celovito obravnavati dogajanje z okoljskega področja ter spremljati razvoj s področja trajnostnega razvoja okoljske tematike. Naj bo problematika trajnostnega razvoja Slovenije v tvojih rokah, rokah strokovnjaka.
OKTOBER – Žarnice
Preveri, koliko luči gori po nepotrebnem in se jih navadi ugašati, ko greš iz prostora. Tudi nekatere žarnice so okolju prijaznejše od drugih, zato preveri, katere uporabljaš doma. Če še nisi, ob priložnosti zamenjaj navadno CFL-žarnico za LED-sijalko. Kljub vsem polemikam je raziskava pokazala, da je »sicer energija, ki se porabi za proizvodnjo, transport, uporabo ter reciklažo teh žarnic približno enaka med varčnimi LED žarnicami ter CFL, vendar pa gre veliko več energije v proizvodnjo,
transport, uporabo ter reciklažo navadnih žarnic. Torej so varčne žarnice pomembne za prihodnost.«
NOVEMBER – 4-krat tedensko jej hrano rastlinskega izvora
Eden največjih prispevkov k onesnaženosti okolja je na strani industrije za pripravo ali predelavo hrane živalskega izvora. Za le 100-gramski goveji zrezek je potrebnih kar 1542 litrov vode, za predelavo 1 kg sira pa neverjetnih 5000 litrov, medtem ko je za 1 kg paradižnika porabimo 180 l. Ja, tudi virtualna voda se nas tiče. To je skrita voda, ki je potrebna, da hrana pride na naš krožnik. Čeprav je ne vidimo, obstaja in močno vpliva na kakovost življenja po vsem svetu. Zakaj se ne bi zgledovali po svojih prednikih in uživali minimalne količine industrijsko pridelanih živil? Ne bo nam hudega.
DECEMBER – Podari doma narejena darila
Kaj je lepšega kot prejeti darilo, izdelano z ljubeznijo in osebno noto. Ne razmetavaj denarja za v plastiko ovita brezosebna darila. Namesto tega podarimo doma pečene piškote, marmelado, pleteno kapo, doma izdelan predpasnik, nakit, otroci lahko podarijo risbico … idej je ogromno, vzemi si čas in jih uresniči. To šteje: čas, posvečen ljudem, in ne čas, preživet v trgovskem centru.
Viri: