Trije tedni, preživeti skupaj s prometnimi policisti na terenu na temo pritrjevanja tovora, odpirajo vprašanje, do kam seže popuščanje prevoznikov zahtevam naročnika prevoza. Za to, da vozniki ne pritrdijo tovora, se sicer že leta pojavljajo eni in isti izgovori, da je tovor tako težek ali pa tako lahek, da pritrjevanje ni potrebno, da ga prevažajo le »lokalno« po Sloveniji, pa vse do izgovora, da je bilo vozniku naročeno, naj tovora ne pritrdi.
To navodilo, ki naj bi ga vozniki dobili od pošiljatelja tovora, lahko nekateri celo podkrepijo z dokumentom, najsi gre za vpis na CMR ali pa celo za pisno izjavo pošiljatelja. Če vozilo in tovor ne izpolnjujeta pogojev standarda EN 12642 (bolj znanega kot XL), kjer je pritrjevanje dejansko mogoče izpustiti, kar pa se pri tovrstnih tovorih v praksi praviloma ne zgodi, naročnik dobesedno sili voznika in posledično tudi prevoznika v kršenje predpisov, saj je zakonodaja na tej točki jasna: tovor mora biti pritrjen in pika. Si predstavljate, da bo voznik naslednjič prejel navodilo naročnika: »Ne smeš imeti počitkov.« No, roko na srce, včasih tudi to ni daleč od realnosti.
Razlog, da pošiljatelji dajejo voznikom takšna navodila, je praviloma neustrezna embalaža proizvodov, ki ne omogoča pritrjevanja tovora brez nevarnosti, da bi se ta pri tem poškodoval. Najnovejše evropske smernice dobre prakse pritrjenosti tovora v cestnem prometu že prepoznavajo to problematiko in odgovornost zelo jasno prelagajo tudi na naročnika prevoza, saj določajo, da morajo biti enote tovora ustrezno pakirane, da vzdržijo obremenitve, ki jih je mogoče pričakovati ob običajnih pogojih prevoza, vključno z uporabljenimi silami pričvrstitve.
Na žalost je tretji in zadnji člen v tej verigi med naročnikom in prevoznikom voznik, in v primeru kakršne koli hujše nezgode bo ravno on tisti, ki se bo kot zadnji zagovarjal na sodišču, saj je kljub poznavanju predpisov in nepravilnosti zavestno opravljal prevoz z nepritrjenim tovorom.
Da se vozniki seznanijo s pravilnim pritrjevanjem tovora, dajemo tej temi velik poudarek na usposabljanjih za pridobitev temeljne kvalifikacije (bolj znane kot koda 95). Udeleženci so deležni praktičnega usposabljanja in tako poleg znanja pridobijo tudi spretnosti, kar cenijo prevozniki, ki iščejo kakovostne kadre.
