Tudi, če E-golfa s kablom priključimo na TEŠ 6 in se vozimo po dvorišču elektrarne, je njegov ogljični odtis večji, kot pri Golfu 1,6 TDI bluemotion. Ob primerjavi podatkov treh tipov Golfov nam postane vroče.

Kdo nas vleče za nos?

V medijih se srečujemo z vse konkretnejšimi napovedmi uvedbe osebnih vozil na električni pogon. E-kolesa, taksiji brez izpustov, za novo Teslo pa naj bi preko 100.000 zagnancev še pred začetkom proizvodnje vplačalo aro. Prav tako slovenska uradna politika napoveduje, da bomo že do leta 2020 (skoraj pojutrišnjem) imeli v Sloveniji že 15.000 vozil na električni pogon. Promocija električnih vozil predstavlja tekmo tehnoloških velikanov za prevlado na avtomobilskem trgu, je podpora razvojnikom in se vrti okrog okoljske čistoče in neobremenjenosti okolja z izpusti.

Resnici na ljubo so večja mesta in regije po svetu zaradi izpustov motorjev z notranjim izgorevanjem le še pogojno primerna za bivanje ljudi. Rešitve, ki zagotavljajo nižjo onesnaženost ozračja, so nujne.

Evforični razvoj (izključno) električnih (osebnih) vozil je izjemno dobrodošel, ker uvaja tehnične rešitve, ki povečujejo izkoristek energije, potrebne za delovanje motorja in drugih električnih porabnikov v vozilu.

Z vidika povprečnega (šentflorjanskega) uporabnika vozila so eksperimentalna električna vozila še vedno dokaj neracionalna izbira glede na utečene bencince in dizelaše. Kljub poceni energiji iz garažne vtičnice ali iz zastonj promocijske polnilnice (zaenkrat tudi še brez trošarin) in vožnji skoraj brez stroškov vzdrževanja, uporabnika ne prepriča cena vozila, prenizke subvencije za poskusne zajčke, relativno majhen doseg vozila, baterije so nekaj, o čemer se ne govori, avto pa dolgoročno nima preostale vrednosti ob prodaji. Kupec rabljenega e-vozila je le servis za razgradnjo vozil.

Temeljno vprašanje pri promociji električnih vozil naj se nanaša na okoljski vidik. Na »čisto energijo«. Če predpostavimo, da zemlja z njeno atmosfero predstavlja zaprt sistem in je vsota vseh oblik energij v tem sistemu konstanta, je naloga človeškega potenciala le transformiranje različnih oblik energij v tako, ki bo gnala vozila s čim manj izgubami in s tem z minimalnimi škodnimi vplivi na okolje.

Motorji z notranjim izgorevanjem na mikrolokaciji vozila pretvarjajo potencialno energijo naftnih derivatov predvsem v kinetično, toplotno in še kakšno izgubaško energijo.

Električno vozilo pa porablja energijo, pridobljeno na makrolokacijah (hidro, termo, fotovoltaične, jedrske elektrarne,..), kjer že pri pretvarjanju energije nastajajo ogromne izgube (TE Brestanica, na zemeljski plin in nafto ima le 28% energetski izkoristek). To električno energijo je potrebno transportirati do polnilnice (vtičnice), hraniti v baterijah in šele preostanek energije, ki ostane po transportnih in drugih izgubah, se uporabi za pogon vozila. V celotni energetski verigi je izkoristek električne energije iz Brestanice, na kolesih e-vozila, le še okrog 17%. (Vozila z motorji z notranjim izgorevanjem imajo izkoristek od 14 do 42%).

Tudi, če »folksvagnovske« podatke o porabi njihovih vozil nadomestimo z realnim podobnimi podatki (Golf 1,2 TSI bluemotion 5,94 l/100 km in Golf 1,6 TDI bluemotion 5,32 l/100 km), je električni golf še vedno večji onesnaževalec od bencinarja.

Šoštanj, Brestanica, morda sledijo tudi Trbovlje

Z uvedbo električnih vozil se torej breme onesnaževanja prenese iz mikrolokacije vozila »nekam na deželo«, v Šoštanj naprimer, kjer bo potrebno zgraditi še TEŠ 7 in TEŠ 8, izplen pri okoljskih vplivih je pa klavrn.

V tabeli so prikazani ogljični odtisi, neto cene porabljene energije na 100 prevoženih kilometrov in maloprodajne cene treh, po moči skoraj identičnih Golfov:

* Upoštevane so neto cene el. energije za gospodinjstva in izpusti CO2 iz TEŠ 6

V gornji tabeli so navedene (nemške) nakupne cene osnovnih modelov treh tipov Golfov. E-golf na tem mestu ni kupcu prijazen avto. Stroškovni vidik pa poslabša še razmišljanje o okoljskem vplivu proizvodnje baterij in (še nezaznanem problemu) razgradnje baterij.

Kupca zanima tudi »poraba vozila«, stroškovni vidik energenta na prevoženih 100 km. Če za primerjana vozila upoštevamo tovarniške podatke o porabi in aktualne slovenske neto cene energentov z dobavo na lokacijo (bencinska črpalka ali elektro polnilnica), brez prispevkov, trošarin in davkov, je Golf diesel najceneši, s stroškom 1,46 EUR / 100 km, račun za elektriko v garaži pa bo za E-golfa pokazal 2,62 EUR / 100 prevoženih km. Upoštevana je gola, gola cena goriv na črpalki in gola, gola cena elektrike v domači garaži. Davki, prispevki in trošarine niso upoštevani, ker so trendovsko različni.

Na kratko:

• Električni avto je čudovit za vožnjo, motor brez hrupa deluje s skoraj istim navorom v vseh vrtljajih, sestavnih delov vozila je manj, ugled med sosedi je visok. Onesnaževanje in visoke izgube energije nastajajo pri transformiranju elektrike od izvora do motorja.
• Klasika, klasika pač, ropot motorja in visoke energetske izgube pri motorju z notranjim izgorevanjem ter na transmisiji pogona. Daleč prideš z enim polnjenjem.

Proizvodnja vozil je močno gonilo evropskega in slovenskega gospodarskega razvoja. Za gospodarstvo je pomembno, da se število vozil na cestah povečuje, na trg pa v zameno za stare prihajajo tehnološko naprednejši modeli, ki pa bodo po nekaj letih le še za razgradnjo. Industrija je zadovoljna, ker se, po študiji Visoke šole za trajnostni razvoj (2015), v osebnem avtu s petimi sedeži v Sloveniji povprečno vozi le 1,17 osebe. Industrija bo še bolj zadovoljna, če se bo 1,17 osebe vozilo v električnem avtu.

Šoštanj, Brestanica, Trbovlje? So what! Saj imajo dimnike. Ne smrdi pri tleh….

Če bi nas res skrbelo za okolje, bi prometne politike držav več truda vlagale v motiviranje uporabnikov v cestne in železniške javne prevozne oblike, skupinske prevoze, car sharing,… Prometne politike bodo morale optimizirati potrebno in željeno mobilistiko na preprost način, z manj pločevine na cestah; vse ostalo je farbanje ljudi.

Ampak,… pred sosednjim blokom so zaradi pomanjkanja parkirišč prejšnji teden na novo asfaltirali zelenico; baje bodo zgradili tudi polnilnico za električna vozila.

Take in podobne teme so predmet študija na B&B Visoki šoli za trajnostni razvoj. V kolikor ti je tematika blizu in se zanimaš za področje varovanja okolja, ni vrag, da ti študij Varstva okolja ne bi bil všeč.

Vsi podatki v prispevku so iz javno dostopnih virov, dosegljivo pri avtorju.